Sodni izvedenec dr. Balažic o spletnih komentatorjih primera Vilfan: Sploh ne vedo kaj komentirajo!

Objavljamo Balažicev odziv:

Ko berem pod sestavkom o g. Vilfanu komentarje bralcev, vidim, da komentatorji sploh ne vedo kaj prav zaprav komentirajo. Popolnoma nič ni narobe z alkotestom, prav tako ni nič narobe z rezultati alkoholometrične analize in tudi nobeden na “ić” analize ni opravljal. Neznanje je velik problem konkretnih komentatorjev!

Pa pojdimo po vrsti: g. Vilfan je kmalu po nesreči opravil preizkus alkoholiziranosti v izdihanem zraku, ki je pokazal, kot je tudi sam povedal 0,32 mg/l alkohola v izdihanem zraku (zakonsko dovoljena meja je 0,24 mg/l, ali 0,5 g/kg ali promil), kar je po merah na polno kri 0,64 g/kg ali promil. Prometna nesreča se je zgodila ob 18.11 uri, odvzem krvi in urina je bil opravljen ob 19.30 uri. Analiza je po veljavnih mednarodnih standardnih opravljena po dveh neodvisnih plinskokromatografskih metodah, kjer se opravijo meritve s štirimi paralelkami. Rezultati so bili med 0,49 g/kg in 0,53 g/kg. To so rezultati koncentracije alkohola v času odvzema vzorca, kar vsi nepoznavalci enostavno mešajo in menijo, da je taka koncentracija v času prometne nesreče. Temu seveda ni tako, kajti poznamo metabolizem ter izločanje alkohola iz krvi v urin. Iz krvi se po končani absorbciji alkohol izloča v koncentraciji med 0,1 in 0,2 g/kg/uro, oziroma po naših izkušnjah in opravljenih študijah ter po podatkih strokovne literature 0,15 g/kg/uro. Če je preiskovanec v fazi eliminacije, kar vidimo iz višine koncentracije alkohola v urinu (v obravnavanem primeru je bila koncentracija alkohola v urinu skoraj enkrat višja kot v krvi, kar pomeni, da je bil preiskovanec zanesljivo v fazi eliminacije) se izločena koncentracija prišteje k srednji vrednosti štirih paralelk. V obravnavanem dogodku je preteklo od dogodka pa do odvzema krvi 1 ura in 19 minut. Če izločeno koncentracijo pomnožimo s pretečenim časom, dobimo izločeni alkohol iz krvi, torej 0,15 x 1,19 = 0,178 g/kg. Če to prištejemo k najnižji izmerjeni vrednosti, 0,49 g/kg, dobimo v času dogodka rezultat 0,667 g/kg (promile) in če rezultat primerjamo s koncentracijo pihanja (0,667 : 2 = 0,33 mg/l). Tudi pihal je nekoliko kasneje po prometni nesreči in na čas prometne nesreče je lahko bila vrednost 0,33 mg/l. Vidite, kako se oboje dopolnjuje in fantastično ujema? Policija običajno vzame najnižjo izmerjeno vrednost štirih paralelk, ker je na ta način vključena tudi toleranca ali odstopanje. Ker je v obravnavanem primeru bila najnižja vrednost 0,49 g/kg, je postopek drugačen.

Sedaj je na potezi tožilstvo, da poda zahtevo za uvedbo kazenskopreiskovalnega postopka zaradi povzročitve hude telesne poškodbe in hkrati zahteva izvedenstvo, ki ga odredi preiskovalni sodnik in sicer, da izvedenec odgovori, kakšna je bila koncentracija alkohola v času prometne nesreče in kako je ta koncentracija vplivala na psihofizične sposobnosti voznika. Torej je sedaj vse odvisno od tožilstva ter sodišča in nič več od policije.

Spoštovani g. urednik, iz teksta, ki sem ga napisal, lahko povzamete vsebino za strokovno razlago, da bodo bralci in predvsem komentatorji natančno seznanjeni, za kaj se v tej zadevi gre in da ne bodo “nabijali” v prazno in po nepotrebnem žalili tako policijo kot našo inštitucijo

Lep pozdrav – prof. dr. Jože Balažic, predstojnik Inštituta za sodno medicino.