V zvezi s članki o projektu energetske sanacije glavne stavbe Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (Hospital) je zoper mene februarja letos nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana odvetnik Jože Golobič vložil kazensko tožbo. Očita mi, da sem z zapisi v člankih posegel v njegovo čast in dobro ime in storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve.
Zgolj zato, ker sem obravnaval tudi njega kot enega ključnih akterjev za neustrezno pripravljen projekt energetske sanacije UKC Ljubljana. V svoji tožbi je Golobič zapisal, da naj bi šlo v člankih za »sistematičen, vnaprej premišljen in naklepen ter protipraven napad« na njegovo čast in dobro ime. V člankih sem obravnaval (tudi) njegovo odgovornost za zakasnitev in občutno podražitev pri izvedbi projekta.
Toda zdaj je od okrožnega sodišča v Ljubljani prejel sodno zaušnico. Sodni senat v sestavi višjega sodnika Srečka Škerbca kot poročevalca (sodniki poročevalci pripravijo sodbo), predsednice senata okrožne sodnice Polone Valentinčič in članice okrožne sodnice Urške Zorko je namreč gladko zavrgel njegovo zasebno tožbo. Sodišče je povsem sledilo mojemu ugovoru, da iz pisanja ne izhajajo nikakršne žaljive obdolžitve zoper Golobiča, niti ni bil tak namen, pač pa gre zgolj za kritično presojo dela (nekdanjega) generalnega direktorja UKC Ljubljana. Senat je ugotovil, da se večina navedb v tožbi, s čim vse naj bi posegel v čast in dobro ime Golobiča, nanj sploh neposredno ne nanaša in se ga v njih ne omenja.
Sodniki opozarjajo, da je bil zasebni tožilec kot vodja največje bolnišnice v državi, ki je proračunski porabnik, absolutno javna osebnost (pravni termin), o čigar delu na tej funkciji ima javnost absolutno pravico do seznanjenosti. »Kot taka osebnost je bil dolžan v zvezi s svojim delom oz. položajem trpeti večje oz. hujše posege v pravico do zasebnosti in osebnostne pravice kot povprečni državljan oz. drug posameznik, posebno v obravnavanem primeru, ko je bila sama tema člankov v javnem interesu.«
Dodali so, da bi v takšnem položaju do objektivne razžalitve bodisi z objektivnimi dejstvi bodisi z vrednostno sodbo lahko prišlo le v primerih, ko bi se storilec oz. obdolženec o njem izjavil še posebej grobo, napadalno oziroma žaljivo, do česar pa po oceni senata v tem primeru ni prišlo. Poudarili so, da namen člankov ni bil usmerjeno napadanje, obdolževanje, zaničevanje, omalovaževanje dobrega imena Golobiča (in nekdanjega ministra za zdravje Janeza Poklukarja), temveč prikazovanje zastave in izvedbe samega projekta energetske sanacije UKC Ljubljana, njegovih pomanjkljivosti, razsežnosti in posledic. Zapisali so še, da sem članke pisal na podlagi konkretnih podatkov oz. listin in po predhodnih pridobitvah izjav relevantnih oseb. To izkazuje, da namen pisanja ni bilo oblatiti Golobiča.
Poznavalci pravijo, da pri zasebnih kazenskih tožbah le redko sodišča že v tej fazi zavrnejo tožnike. Očitno so imeli sodniki res tehtne razloge.
