Kot je znano, je bil Janša obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni. Toda sodba še ni pravnomočna. Prejeti jo mora obsojeni Janez Janša, kar je lahko glede na njegovo dosedanje (ne)dvigovanje pošte problem.
Ko jo bo dvignil, če jo sploh bo, pa se lahko njegov odvetnik Franci Matoz na sodbo pritoži v 30 dneh. Šele nato o tem odloča višje sodišče. Tako je zelo malo možnosti, da bo sodba pravnomočna, saj zadeva zastara 24. maja letos.
»Pričakujem, da bo obsojeni Janez Janša za nizkotno žaljenje spoštoval pravno državo in sodišče, sodbo dvignil, nato pa bo njegov odvetnik vložil pritožbo, da ne bo prej zastaranja,« pravi Mojca Šetinc Pašek: »Zastaranje mu je v interesu, ampak to ne spremeni dejstva, da mu je sodišče na prvi stopnji izreklo obsodilno sodbo in da je pisec žaljivih tvitov.«
Celjska sodnica je v obrazložitvi sodbe med drugim zapisala, da »sodišče nima razloga za dvom v njune navedbe, da sta bili po objavi spornega tvita zaradi njegove vsebine tarči posmeha, da se je v javnosti o njiju veliko govorilo in da sta se zelo nelagodno počutili tudi zaradi svoje ožje družine. Počutili sta se razžaljeni kot osebi, kot ženski in kot profesionalni novinarki.«
»Pričakujem, da bo obsojeni Janez Janša za nizkotno žaljenje spoštoval pravno državo in sodišče, sodbo dvignil, nato pa bo njegov odvetnik vložil pritožbo, da ne bo prej zastaranja,« pravi Mojca Šetinc Pašek.
»Postavljeni sta bili na tržnico, obtoženi ju je tržil za svoje nizkotne nagibe. Bili sta tarči skečev, parodij, šal,« še piše v sodbi. »Povsem nesprejemljiv je zagovor obtoženca, da sta zasebni tožilki s tem, ko sta poskrbeli, da je bil inkriminirani zapis razširjen v javnosti, povzročili, da je sam postal predmet obtožb in zgražanja. Po presoji sodišča gre za način zagovora, s katerim poskuša obtoženi spreobrniti odločilna dejstva v tem postopku."
»Glede obtoženčevih trditev, da sta zasebni tožilki zadnjih 20 let pristransko, žaljivo in neresnično poročali o njem in stranki SDS, sodišče izpostavlja, da po preučitvi člankov, ki jih je obramba vložila spis in so bili na obravnavi prebrani v dokazne namene, ocenjuje, da ni mogoče potrditi navedb obrambe, da gre za pristransko, neprofesionalno, nekorektno poročanje.«
»Iz posnetka njegovega Twitter profila je razvidno, da je imel v času objave spornega tvita kar 39.500 sledilcev, to je oseb, ki so bile registrirane kot osebe, ki so sledile njegovim objavam. Ker je bil torej obtoženčev profil v celoti javen, je njegovo objavo glede zasebnih tožilk lahko prebral vsakdo, ki je imel dostop do spleta, saj ima tudi sicer vsakdo dostop do objav na Twitter profilu obtoženca. Zato se zagovor obtoženca v delu, ko je navajal, da sporni zapis ni bil objavljen v sredstvih javnega obveščanja, temveč na njegovem zasebnem profilu, kjer je odmevnost takšnih zapisov relativno majhna, in da sta zasebni tožilki sami poskrbeli, da se je njegov zapis, katerega je prvotno na njegovem Twitter profilu prebralo le nekaj sto ljudi, tako razširil v medijih, izkaže za povsem neverodostojnega.«
Novinarki Mojca Šetinc Pašek in Eugenija Carl na celjskem sodišču
»Upoštevaje tudi resnost očitka zasebnima tožilkama in dejstvo, da je sporni tvit na povprečnega bralca učinkoval kot samostojna celota, to lahko vodi le v sklep, da ni bila podana prepričljiva in trdna dejanska podlaga za vrednostno sodbo na račun obeh zasebnih tožilk. Ko je tako, je tisto, kar ostane, zgolj vulgarna karikatura, izrečena z izključnim namenom osramotiti in očrniti tistega, ki ga zadeva. Uporaba komunikacijskega kanala Twitter nikomur, tudi ne vplivnemu opozicijskemu voditelju, ne podeljuje neomejenega upravičenja za sporočanje po spletu, niti ne more biti izgovor za afektivno in seveda še manj za premišljeno ravnanje.«
»Obtoženi je z navedbami v spornem tvitu zasebnima tožilkama odrekel odlike, ki so bit novinarskega dela - neodvisnost, nepristranskost in verodostojnost -, ob tem pa na področju poklicnega udejstvovanja brezobzirno besedno napadel predvsem obe tožnici osebno in ju razvrednotil kot novinarki.«
»Iz vsebine tvita izhaja diskvalifikacija, diskreditacija, sramotitev, zaničevanje obeh zasebnih tožilk kot oseb, kot žensk in profesionalnih novinark. Za sklep, da je bila izjava podana z namenom zaničevanja, je torej po presoji sodišča ključna ugotovitev, da se taka izjava ne nanaša več na predmet javne razprave, pač pa je v ospredju žalitev oziroma blatenje prizadete osebe.«
»Obtoženi se je brez dvoma zavedal, da so njegove izjave o obeh zasebnih tožilkah objektivno žaljive in da bo z njimi prizadel čast in dobro ime obeh, to pa je tudi hotel storiti, saj je tvit z žaljivo vsebino objavil na svetovnem spletu. Ravnal je z direktnim naklepom in namenom zaničevanja.«
»Njegov namen v obravnavanem zapisu je bil ne le kritizirati njuno novinarsko delo, temveč ga oblatiti na najbolj zavržen način, z uporabo izredno grobih izrazov, povzetih v sporni tvit, in zasebni tožilki s tem v javnosti ponižati tako poklicno kot na osebnem nivoju.«
»Obtoženi se je brez dvoma zavedal, da so njegove izjave o obeh zasebnih tožilkah objektivno žaljive in da bo z njimi prizadel čast in dobro ime obeh, to pa je tudi hotel storiti, saj je tvit z žaljivo vsebino objavil na svetovnem spletu. Ravnal je z direktnim naklepom in namenom zaničevanja.«
Sodišče je kot olajševalne okoliščine upoštevalo, da obtoženi doslej še ni bil pravnomočno obsojen pred sodiščem ali kaznovan pred sodnikom za prekrške. Upoštevalo je tudi, da skrbi za dva mladoletna otroka. »Kot pomembno obteževalno okoliščino pa je na drugi strani upoštevalo, da je obtoženi storil obe kaznivi dejanji kot dolgoletni politik, ki je opravljal pomembne politične in državniške funkcije, saj je vrsto let poslanec, bil pa je tudi predsednik vlade in opravljal funkcijo v instituciji Evropske unije. Glede na takšen položaj je neprimerno, celo skrb vzbujajoče, da se obtoženi, kot razgledan človek, ki je vešč govorec, izraža do novinarjev in njihovega dela na tako zavržen način.«
