Sodišče: Janša mora 6000 evrov odškodnine plačati tudi Eugeniji Carl

Okrajno sodišče v Velenju je ugodilo tudi zahtevku novinarke RTV Slovenija Eugenije Carl in ji prisodilo 6000 evrov odškodnine zaradi tvita, ki ga je napisal predsednik SDS Janez Janša, poročajo mediji. Pred Carlovo je bila z enakim zahtevkom uspešna tudi novinarka in urednica Mojca Pašek.

Tudi v primeru Carlove je sodišče v izdani zamudni sodbi ugotovilo, da je zapis že sam po sebi žaljiv, pod vprašaj pa tudi ni postavilo trditve Carlove, da je bila v javnem in zasebnem okolju prizadeta in je doživela hude duševne bolečine, poroča MMC RTVS.

Tudi tokrat je torej sodišče sodbo izdalo po tistem, ko se Janša nanjo v zakonskem roku 30 dni sploh ni odzval.

Sodišče je tudi v tem primeru Janši naložilo še plačilo nekaj več kot 500 evrov sodnih stroškov.

Janša se sicer lahko na sodbo pritoži, vendar sodbe ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve. Paškova je sicer ob svoji sodbi za STA izrazila pričakovanje, da se bo Janša na sodbo pritožil.

STA odziva Janše, za katerega je prosila v SDS, ni dobila. Se je pa Janša odzval na družbenem omrežju Twitter, kjer je zapisal: "Nobene obravnave, nobenega sojenja, samo sodba neznanega sodnika. Kot 1945."

Povod za obe tožbi je bil Janšev tvit: "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C in Mojce PŠ. Eno za 30 eur, drugo za 35 eur. #ZvodnikMilan."

Obe novinarki Janšo tožita tudi kazensko. V tej zadevi je senat celjskega okrožnega sodišča že septembra zavrnil Janšev ugovor in presodil, da obstaja utemeljen sum storitve kaznivega dejanja razžalitve.

Na problematiko sovražnega govora na spletu je v svojem poslanskem vprašanju vladi opozoril tudi poslanec ZL Franc Trček. Vlada pa je ravno na včerajšnji seji oblikovala odgovor, v katerem med drugim navaja, da so "z novimi (digitalnimi) oblikami pridobivanja, obdelave in posredovanja informacij na internetu ter hranjenja le-teh v tem novem digitalnem okolju lahko vse bolj ogrožene tudi temeljne vrednote posameznika in demokratične družbe".

Na vprašanje poslanca, kako bodo zagotovili ustrezno obravnavo in sankcioniranje sovražnega govora in spodbujanja sovraštva, vlada meni, da je trenutna zakonodajna ureditev glede na primerjalno prakso v EU načeloma ustrezno urejena, sledi evropski zakonodaji in omogoča strokovno obravnavo sovražnega govora (tudi na internetu), brez poseganja v pravico do svobode govora.

"Nadaljnji globalni razvoj zmogljivih omrežnih infrastruktur elektronskih komunikacij, združevanje različnih omrežij in vse pomembnejše družbene aplikacije tega tehnološkega razvoja pa vzpostavljeni pravni ureditvi interneta še naprej postavljajo nove izzive, z nadaljnjim tehnološkim razvojem tudi vse bolj v odnosu do vsebin, ki jih je mogoče širiti preko interneta, ter izzive varovanja in zagotavljanja tako svobode izražanja kot drugih pravic in svoboščin tudi na internetu," je zapisala vlada v odgovoru.

Ob tem so dodali, da Slovenija v sodelovanju z Evropsko komisijo in ostalimi državami članicami išče in postavlja nove regulativne rešitve ter tako vzpostavlja nadaljnjo regulacijo celotnega širokega področja storitev informacijske družbe.

Spomnili so sicer na poskus sprememb zakona o prekrških, ki je v 24. členu vseboval tudi določen poseg v človekovo pravico do komunikacijske zasebnosti zaradi odkrivanja storilcev prekrškov s področja t. i. sovražnega govora, ki se je nanašal predvsem na komentiranje na svetovnem spletu (vprašanje glede pridobivanja podatkov o imetnikih IP-naslovov). Navedena predlagana določba je bila na seji odbora za pravosodje DZ aprila letos črtana, saj naj bi pretirano posegala v komunikacijsko zasebnost oziroma svobodo izražanja ali pa celo pomenila uvajanje cenzure.