Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija je doslej vse očitke zavračala. Deset dni pred obravnavo pa je odjeknila novica, da je premier Janša pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi bila komisija pripravljena umakniti tožbo. Premier je na Twitterju pojasnil, da so se za to odločili na podlagi dosedanjih izkušenj s tožbami. Sicer pa so informacije o tem zelo skope.

V komisiji so zgolj potrdili, da so pismo prejeli. Na vprašanji, ali so pripravljeni umakniti tožbo in pod katerimi pogoji, odgovarjajo le, da nočejo komentirati podrobnosti pravdnega spora, da ne bi zmotili sodnega procesa. Na Janševo pismo bodo odgovorili pravočasno, še pravijo. Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Primer je sicer pomemben presedan. Protokol o privilegijih in imunitetah je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, pojasnjujejo v komisiji.

Kljub omejitvam zaradi pandemije novega koronavirusa bo potekala fizična obravnava v Luksemburgu pred velikim senatom petnajstih sodnikov. Nekaj tednov po obravnavi načeloma sledi javna objava mnenja generalnega pravobranilca, ki za sodišče sicer ni zavezujoče. Sklepne predloge pravobranilca je pričakovati zgodaj jeseni, sodbo pa konec leta.