So problem revizorji in ne tarče revizij?

Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik Državne revizijske komisije Borut Smrdel, so stranke v postopkih prek medijev izražale nezadovoljstvo z odločitvami in delovanjem tega organa, pri tem pa da je bilo iz več prispevkov jasno razbrati tudi namigovanja o koruptivnosti predsednika in članov državne revizijske komisije.

Vodja Državne revizijske komisije pravi, da njihov namen ni polemizirati o konkretnih odločitvah, saj razloge za odločitve pojasnjujejo v izdanih sklepih, da pa se čutijo dolžne odzvati, ko nekateri "prek medijev zavestno gradijo vzdušje nezaupanja v delo neodvisnega državnega organa".

Smrdel se je odzval na nekatere očitke v primerih razveljavitve razpisov za škofjeloško obvoznico in elektronsko cestninjenje.

Komisija je po zakonu pristojna za ugotavljanje, ali je objava naročila in vsebina razpisne dokumentacije zakonita, pravi Smrdel in dodaja, da so bili revizijski zahtevki podani pred rokom za oddajo ponudb in da je komisija zahtevke obravnavala v okviru pristojnosti.

Komisija pa nima pristojnosti preverjati, ali bi bil vlagatelj revizijskega zahtevka sposoben izvesti javno naročilo, pravi Smrdel. To možnost ima v primeru, ko rok za oddajo ponudbe še ni potekel in se zatrjuje nezakonitost razpisne dokumentacije, vsaka oseba, ki lahko opravlja dejavnost, potrebno za izvedbo predmeta javnega naročila. Presojo o tem, ali bi bil vlagatelj sposoben izvesti naročilo, lahko opravi le naročnik, in sicer po oddaji ponudbe tega ponudnika.

Pri škofjeloški obvoznici, kjer je šlo za drugi razpis, naročnik pa je bila Direkcija RS za ceste (DRSC), je komisija junija ugodila zahtevku družbe Sefo gradbeništvo, da se razveljavi razpisna dokumentacija, in sicer zaradi pogojev glede referenc ter zavarovanj za resnost ponudbe.

Komisija je glede pogoja, da mora najmanj eno zahtevano referenco pri skupni ponudbi izkazati vsak partner, ocenila, da ni razloga, da se ne bi upoštevalo skupno izpolnjevanje pogojev več partnerjev, ki bi se prijavili. Glede zahtevanih garancij, v višini dva milijona evrov, je menila, da so nesorazmerne.

Pri elektronskem cestninjenju, kjer je šlo prav tako za drugi razpis, naročnik pa je bila Družba za avtoceste v RS (Dars), edini prijavljeni ponudnik pa družba Kapsch Trafficcom, se komisija ni strinjala s pogojem v razpisu, da mora izbrani ponudnik v celoti financirati postavitev sistema, poplačan pa bi bil od prejetih cestnin.

Argument komisije je, da naročnik ne more bremeniti ponudnikov, ki si verjetno ne morejo privoščiti financiranja tako kompleksnega projekta in nato čakati na poplačilo 10 let. Poleg tega so bila po oceni komisije zahtevana zavarovanja nesorazmerna. Komisija je razpis razveljavila na podlagi pritožb Telekoma Slovenije in skupine tujih družb Efkon, Strabag, SkyToll in Strabag Slovenija.

Smrdel navaja izjave DRSC, da jim revizijska komisija pod novim predsednikom (od septembra lani) razveljavi okoli 65 odstotkov razpisov, in poudarja, da statistični podatek o številu ugodenih ali zavrnjenih zahtevkov ne more biti pokazatelj, ali deluje zakonito.

"Če bi sprejeli nadziranje, kot ga je v medijih predstavil predstavnik DRSC, bi lahko ugotovili, da bi Državna revizijska komisija ravnala zakonito zgolj v primeru, da bi zavrnila vse zahtevke za revizijo, ki so bili vloženi zoper ravnanje takšnega naročnika," pravi Smrdel.

Navedel je podatek, da je komisija naročniku DRSC v letu 2011 postopek delno ali v celoti razveljavila v 52 odstotkih revizijskih zahtevkov, v letu 2012 v 44 odstotkih primerov, od 27. septembra lani, ko je Smrdel prevzel vodenje komisije, do 17. julija letos pa v 42 odstotkih primerov.

Smrdel se je odzval tudi na izjave direktorja DRSC Gregorja Ficka, iz katerih da je razvidno, da Ficko komisijo razume kot sistemsko oviro, da bi lahko Slovenija počrpala več evropskih sredstev.

Smrdel navedbe ostro zavrača in jih ocenjuje kot zlonamerne. Pravi, da jih je ob podatkih, da je Evropska komisija zaradi nepravilnosti in goljufij zamrznila izplačilo več kot 200 milijonov evrov, razumeti kot poskus odgovornih oseb, da se z obtoževanjem revizijske komisije razbremenijo svoje odgovornosti za napake pri izvajanju evropskih projektov.

Dodaja, da je komisija večkrat podala predloge za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila boj učinkovito javno naročanje, ter med drugim opozorila, da morajo naročniki pri načrtovanju projektov nujno predvideti tudi obdobje za uveljavljanje pravnega varstva. Opozarja namreč na nevarnost poskusov reševanja časovne stiske naročnikov, ki želijo izboljšati uspešnost pri porabi evropskih sredstev, na račun kršenja predpisov o javnem naročanju oz. negiranja sistema pravnega varstva.

Očitke v izjavah, ki jih je po Smrdelovih besedah izrekel Ficko in ki skušajo delovanje komisije prikazati kot nezakonito, komisijo pa kot koruptivno združbo, Smrdel zavrača in pričakuje, da bodo domnevno kazniva dejanja naznanjena, kar so dolžni storiti državni organi in organizacije z javnimi pooblastili.