Po naših informacijah, ki izhajajo iz dobro obveščenih poslanskih vrst, naj bi kriminalisti zoper Popoviča zbirali obvestila vsaj dva meseca, v preiskavi pa naj bi uporabili tudi posebne ukrepe, kot so sledenje, prisluškovanje, tajno snemanje, nadzor telefona in podobno.
Ključni problem je v tem, ker je bil Popovič predsedniški kandidat, kar pomeni, da so nadzirali tudi vse njegove kontakte, kar meče sum na poštenost predsedniških volitev. Sodišče je namreč prav zaradi tega sporočilo, da v času volilne kampanje ne bo razpisalo obravnav za Popoviča.
Na tožilstvu zatrjujejo, da »v zadevi niso bili uporabljeni posebni preiskovalni ukrepi«, potrdili pa so, da je bila kazenska ovadba zavržena 6. decembra 2017, torej po prvem krogu predsedniških volitev, na katerih je kot kandidat nastopil tudi Popovič.
Boris Popovič je na volitvah 22. oktobra prejel 1,8 odstotka glasov. Napovedal je tudi nastop na državnozborskih volitvah, ki bodo predvidoma 3. junija prihodnje leto.
Faksimile sklepa o zavrženju ovadbe
