Smrt Gregorja Šiliha spodbudila projekt za varnejšo in kakovostnejšo zdravstveno obravnavo

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je aprila 2009 v primeru zakoncev Šilih proti Sloveniji ugotovilo, da je država kršila procesni vidik pravice do življenja. Sodišče je ugotovilo neučinkovitost sodnih postopkov, zlasti civilnega postopka, v zvezi z ugotavljanjem odgovornosti za smrt Gregorja Šiliha med zdravstveno obravnavo.

Ravno zaradi te sodbe se je vlada leta 2016 zavezala k vzpostavitvi ukrepov, ki bi preprečili neučinkovitost državnih institucij pri ugotavljanju odgovornosti v primeru smrti med zdravstveno obravnavo, leto pozneje pa je tudi uradno potrdila projekt Šilih.

Projekt je bil razdeljen na zdravstveni in pravosodni del, vlada pa je pristojnima ministrstvoma naložila pripravo ukrepov in poročanje o uresničevanju. Ti so zajeti v končnem poročilu, ki ga je vlada objavila pred nekaj dnevi, obe ministrstvi pa sta ocenili, da je bil namen projekta uresničen.

Ministrstvo za zdravje je tako med drugim pripravilo analizo na področju pritožb pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, zastopnikih pacientovih pravic in relevantnih zbornicah. S promocijo mediacije je projekt pripomogel k ozaveščenosti deležnikov o možnosti te poti reševanja domnevnih kršitev pravice do primerne in varne zdravstvene obravnave.

Ministrstvo je prav tako pripravilo državno poročilo o stanju na področju varstva pacientovih pravic za leto 2017. V pripravi pa je tudi e-brošura v zvezi s pacientovimi pravicami ter predsodnim in sodnim varstvom v primeru škodljivega dogodka med zdravstveno obravnavo.

Z zakonom o zdravstveni dejavnosti je bil kot vrsta nadzora opredeljen tudi notranji nadzor, ki ga izvaja izvajalec zdravstvene dejavnosti. V letu 2018 pa je bila pri njih opravljena tudi vrsta strokovnih nadzorov s svetovanjem. Te je med drugim opravljala Zdravniška zbornica Slovenije.

Rezultati analiz nadzorov kažejo, da so bili najpogostejši razlogi za izvedbo izrednega notranjega strokovnega nadzora nestrokovnost zdravstvenih delavcev, organizacija dela, neustrezen odnos, sledijo neizpolnjevanje pojasnilne dolžnosti in težave z zdravstveno dokumentacijo. V desetih primerih je bil izredni nadzor povezan z nepričakovano smrtjo pacienta.

Med še neuresničenimi nalogami pa poročilo izpostavlja pripravo predloga zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu. Ker področje kakovosti in varnosti celovito še ni bilo nikoli urejeno, pa zahteva obsežnejše usklajevanje s strokovno in splošno javnostjo. Na predlog ministrstva so zakon zato umaknili iz normativnega programa dela vlade za leto 2018. Pripravljena pa so bila izhodišča za zakon, ki so po mnenju ministrstva dobra podlaga za prihodnje delo na tem področju.

Med ukrepi, ki jih je v okviru projekta izvedlo ministrstvo za pravosodje, pa je bila analiza pravdnih in kazenskih postopkov v zadevah, ki se nanašajo na zdravstveno obravnavo.

Analiza je med drugim pokazala, da je vrhovno sodišče identificiralo 176 pravdnih zadev, ki so jih sodišča obravnavala v obdobju med letoma 2012 in 2017 in v katerih je bila predmet spora napaka med zdravstveno obravnavo. Od omenjenih 176 je bila končana polovica zadev in od teh 88 zadev jih je 36 trajalo več kot 1000 dni.

Kljub sistemskim izboljšavam glede dolžine sodnih postopkov ti po ugotovitvah iz analize še vedno trajajo predolgo. Se je pa tveganje za nastanek podobne situacije, kot se je zgodila v primeru Šilih, po njihovi oceni bistveno zmanjšalo.

V analizi učinkovitosti kazenske preiskave in pregona pa je ministrstvo ugotovilo, da tožilstvo problematiko zdravniških napak ustrezno obvladuje.