Slovenski želodec prebavi skoraj vse, da je le poceni

Nezdravi, neužitni in skoraj nevarni - najcenejši prehrambeni izdelki v slovenskih trgovinah so daleč od zdravih živil, včasih komajda ustrezajo najnižjim varnostnim standardom, zelo pogosto pa so tudi težko prebavljivi. Zaradi nizke cene pogosto sploh ne preberemo drobnega tiska na embalaži in pogoltnemo kdo ve kaj.

Podražitev osnovnih živil, finančne težave in splošna gospodarska kriza prisilijo ljudi tudi v to, da segajo po najcenejših prehrambnih izdelkih. Po hrani, ki komaj ustreza najnižjim standardom o varnih, ne pa tudi zdravih živilih. Večina potrošnikov sploh ne bere deklaracij. Pri nakupu avta pregledamo vsako najmanjšo podrobnost, na krožnik pa damo malodane vse, samo da je cenovno ugodno.

Lov za poceni izdelki po navadi manj znanih proizvajalcev je spominjal na inšpekcijski pregled. V izbranih trgovinah Hofer, Lidl, Spar in Eurospin so mimoidoči kupci gotovo mislili, da opravljamo izredni nadzor. Tega so v trgovinah gotovo vajeni.

V morju različnih izdelkov
V Eurospinu in Sparu so nam prijazno dovolili slikanje, v Lidlu so to zavrnili, čeprav smo jim pojasnili, da delamo članek o čedalje večji porabi proizvodov z najnižjo možno ceno. Članek naj bi torej bil ozaveščevalne narave. Cena je seveda stvar trgovcev, ne pa tudi tisto, kar se znajde v hrani. Razen takrat, kadar ponujajo kupcem svojo lastno blagovno znamko. Po navadi zato, da cenovno konkurirajo primerljivim izdelkom. Mnogi bodo rekli, da recimo čaj, ki ga za mnogo nižjo ceno ponujajo pod trgovsko znamko, ni tak kot tisti, ki je trikrat dražji, a ima tradicijo okusa in kakovosti.

Prvi cilj je bil Hofer. Ta nemška veriga je v Slovenijo prišla leta…..in se je na našem trgu dobro uveljavila. V primerjavi z Lidlom ponujajo precej slovenskih izdelkov. Kaj pa kakovost? Kaj piše v drobnem tisku na embalaži, kar pogosto spregledamo ali pa se nam ne da brati? Hm, domača marmelada. Ta je res dobra. Tako pravijo: kilogram sadja in kilogram sladkorja oziroma čim manj, da marmelada ohrani okus po sadju. Ko mi je pod roke prišla marmelada znamke Marillan, sem lahko prebrala, da je v mareličnem džemu le 35 odstotkov marelic, preostalo pa želirni sladkor, konzervans in fruktozno-glukozni sirup. Če pomisliš še, kakšne so bile marelice, ki so jih uporabili, bi bilo zelo lepo, če bi imel doma raje domačo marmelado.

Ali pa pločevinka proizvajalca Landena KG iz Avstrije. Hm, golaževa juha (primana) za 0,85 evra. Sestavine: goveja juha (narejena iz vode, jedilne soli, ojačevalca arome, rastlinske maščobe, laktoze, čebule, govejega mesnega ekstrakta, kvasnega ekstrakta, sojinega olja, pšenične moke, zelenjave, zelišč in arome), 19 odstotkov govejega mesa, krompir, čebula, sončnično olje, modificiran koruzni škrob, paprika, pšenična moka, paradižnikova mezga, paprika, česen, alkoholni kis. Toplotno sterilizirano. Okus? O bog, kaj vse ljudje jedo, ker si kaj drugega pač težko privoščijo.

Ali pa paket zmletih začimb kolimix za samo 0,49 evra, v kateri je le deset odstotkov posušene zelenjave, 56 odstotkov jedilne soli, sladkor in 15 odstotkov ojačevalcev arome. Hrenovke so že po naravi hrana, ki potrebuje veliko previdnosti. Bi jedli hrenovke aibler, v katerih je 40 odstotkov svinjskega mesa, kup emulgatorjev, en kos pa ima 200 kalorij? Gotovo, stvar okusa. So pa poceni. Za 1,19 evra dobite pet kosov in imate malico.

Če vzamete še juho znamke Le gusto (Landena) za samo 0,49 evra, imate skoraj kosilo. Kaj je v instant juhi? Pčenična moka, rastlinska maščoba, jodirana kuhinjska sol, ojačevalec arome, čebula, 2,1 odstotka jurčkov, izvleček kvasa, začimbe. Lahko tudi sledovi jajc, soje, mleka, zelene in gorčice. Toliko soli, da zadosti nekajdnevni potrebi telesa po njej.

VEČ V TISKANI IZDAJI