Slovenija je v teh dneh dobila domeno wikileaks.si, ki trenutno usmerja na glavni strežnik WikiLeaksa wikileaks.ch, kjer v teh dneh razkrivajo diplomatske depeše ameriške administracije. Nekatere od depeš se nanašajo tudi na Slovenijo. Domena Wikileaks.si ponuja enako in aktualno vsebino kot glavni strežnik WikiLeaksa.
Kot so v ponedeljek sporočili iz Fondacije Vallant - Civilne iniciative za zaščito pravne in socialne države, narave in divjih živali iz Maribora, jim je domeno uspelo postaviti v treh dneh, zdaj pa delajo na tem, da bo www.wikileaks.si zrcalni strežnik in ne le eden, ampak jih bo največ, kolikor jih bo mogoče, in ne samo pod to domeno. Trenutno je po vsem svetu 748 zrcalnih strežnikov WikiLeaksa.
Fundacija Vallant ob tem prosi za brezplačno pomoč v obliki prostora na strežnikih, dodatnih DNS strežnikov, slovenskega registrarja domen, ki bi potrebi in na zahtevo takoj spremenil DNS nastavitve v primeru napadov, odpovedi, pritiskov, slovenskih prevodov glavnih angleških navodil na www.Wikileaks.si, ne pa samih depeš in afganistanskih in iraških zapiskov, čeprav bi po njihovem mnenju veljalo razmisliti o prevodu depeš, ki se nanašajo na Slovenijo. V Fundaciji Wallant iščejo tudi prostovoljce in prosijo za prostovoljne prispevke za to delo.
Na Slovenijo naj bi se nanašalo 836 depeš State Departmenta, največ dokumentov pa je iz obdobja med letoma 2004 in 2010. Doslej so svetovni mediji, ki postopoma objavljajo depeše, razkrili tri, ki se nanašajo na Slovenijo. Prva je razkrila, da naj bi premier Borut Pahor med obiskom pri odpravniku poslov ameriškega veleposlaništva v Ljubljani Bradleyju Fredenu konec lanskega leta pogojeval sprejetje zapornika iz ameriškega taborišča v Guantanamu na Kubi z 20-minutnim sprejemom pri ameriškem predsedniku Baracku Obami, kar pa je Pahor javno zanikal.
Spletna stran WikiLeaks je konec novembra prek izbranih časnikov v tujini začela objavljati okoli 250.000 zaupnih diplomatskih depeš, ki razkrivajo delovanje zunanje politike ZDA, kar je v svetu sprožilo številne kritike. Skupno se je v javnosti doslej pojavilo okoli tisoč diplomatskih depeš.