Slovenski rekord: Vsak občan Gornjih Petrovcev zadolžen za 1762 evrov

Vsak od 2149 občanov je bil konec lanskega leta zadolžen za 1762 evrov; skupaj je dolg znašal 3,8 milijona evrov. Župan Franc Šlihthuber pojasnjuje, da je bila zadolžitev preprosto nuja, obveznosti pa odplačujejo.

Občina ima blokiran transakcijski račun. Kot izhaja iz poročila finančnega ministrstva za leto 2015, se je dolg občine Gornji Petrovci lani povečal zaradi odseljevanja prebivalcev, pri poravnavanju tekočih obveznosti in izvajanju svojih nalog pa ima velike težave.

Župan Šlihthuber je za STA povedal, da v občini preprosto niso imeli skoraj ničesar in so morali zgraditi osnovno infrastrukturo, to pa je bilo mogoče le z zadolževanjem. Ob tem je opozoril, da je v 25 letih v občini umrlo 50 odstotkov več ljudi, kot se jih je rodilo.

"Zadolžitve so nastale iz nujnih potreb za občane in trudili se bomo, da v 15 letih to odplačamo, približno 200.000 evrov na leto. Vendar občani tega ne čutijo, ker je primerna poraba zagotovljena in iz te moramo financirati vse dejavnosti javnih služb, od zimske službe do vzdrževanja cest, šole, vrtca in socialnega varstva. Pri slednjem imamo nekaj težav, vendar bomo od začetka prihodnjega leta uredili tudi to in bomo v letu 2017 tekoče plačevali vsem porabnikom," pojasnjuje Šlihthuber.

Posojila so morali najemati za prvo in drugo etapo vodovoda, šolo, pa tudi stanovanjski blok, ki ga sploh niso imeli in so ga morali zgraditi, stal pa je 1,3 milijona evrov. Zgraditi blok na podeželju ali v Ljubljani je velikanska razlika, pravi župan in dodaja, da gre za dolgove zaradi naložb; imajo na primer tudi okoli 180 kilometrov cest na 70 kvadratnih kilometrih površine, ki jih je treba vzdrževati in "to pač toliko stane".

"Občina, ki ima manj kilometrov in ima večjo primerno porabo, ker ima več prebivalcev na manjšem območju, dobi enako, seveda pa potroši manj. A s tem pač živimo in tudi če primerjamo aktualni vodovod, smo spet ostali sami," je opozoril Šlihthuber.

"Občini Murska Sobota in Beltinci nočeta sprejeti skupnega elaborata o ceni vode za vseh 12 občin, določili sta si najnižjo ceno omrežnine in si izborili, da vse, kar zberejo od plačila vode pri njih, ostane njim, goričke občine pa smo ostale praznih rok. Mi smo v popravljeni različici predlagali, da se sami odrečemo delu omrežnine, tako da bi omenjeni občini še vedno dobili enako, torej toliko, kot zbereta, vendar zdaj nočeta sprejeti niti tega in imata svoje, ločene elaborate. Tako za omrežnino njihovi občani plačajo le pet ali šest evrov, naši pa bodo morali 11 evrov, razliko pa bo morala s subvencijo pokriti občina," pravi župan.

Po njegovem izračunu bodo v Murski Soboti in Beltincih s petimi evri pokrili vse svoje stroške, pri njih pa ne, ker bi morali občanom za omrežnino računati 17 evrov, čeprav je bil cilj kohezijskega projekta enotna cena, enotna omrežnina in tudi to, da sosedi na meji občin nimajo različne cene, ker je, kot pravi, to nekulturno. Zato bo po besedah Šlihthuberja njihova občina najverjetneje tožila občini Beltinci in Murska Sobota zaradi vsiljenih ločenih elaboratov o ceni vode, ker po njihovem prepričanju ne ustrezajo standardom in niso pravno veljavni.

Druga najbolj zadolžena občina na prebivalca od 27 pomurskih občin so Šalovci z nekaj več kot 1500 prebivalci. Tudi ta ima blokiran transakcijski račun, njen dolg je bil konec lanskega decembra 1,3 milijona evrov.

Razloga za težave sta po besedah tamkajšnjega župana Iztok Fartka dva. Prvi je neplačilo države v znesku nekaj čez milijon evrov, drugi pa so naročila njegovih predhodnikov, ki pa niso bila plačana.

"Vse v občini poteka tekoče, vse obveznosti plačujemo tekoče, v roku 30 dni, in bili bi celo vzor občinam, če bi dobili denar, ki je bil odobren s sklepom vlade oziroma ministrstva za gradnjo vodovodnega omrežja v znesku nekaj več kot milijon evrov. Leta 2010 smo dobili sklep, vodovod je bil zgrajen, pogodba pa ni bila podpisana, zaradi tega težave," pojasnjuje Fartek.

Gre za sklep vlade za sofinanciranje gradnje vodovoda v občini Šalovci iz leta 2010, ko so od takratne službe vlade za lokalno samoupravo dobili sklep o njenem sofinanciranju. Sklep je bil pozneje preklican zaradi predvidenega "dvojnega sofinanciranja". Kot so takrat pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je bilo predvideno sofinanciranje tako iz evropskega sklada za regionalni razvoj kot iz kohezijskega sklada oziroma v okviru gradnje pomurskega vodovoda. Občina je zaradi tega tožila državo, na koncu pravdo izgubila, medtem pa so zgradili omrežje, ki ga zdaj odplačujejo.

Nekaj tega dolga so odplačali, večje težave pa so iz obdobja 2000-2009, ko so predhodniki pri Cestnem podjetju Murska Sobota, VGP Murska Sobota in Pomgradu naročili izvedbo naložb in vzdrževalna dela za približno milijon evrov, plačevali pa jih niso. Zato so izvajalci leta 2009 vložili izvršbe in občina ima blokiran račun.

Letno odplačajo od 180.000 do 200.000 evrov, leta 2018 bodo dolgovi poplačani, pravi Fartek, dodaja pa, da bi lahko stroške, predvsem za obresti, zmanjšali. Ugotovili so namreč, da so dali za obresti kar tri četrtine denarja in zato so na finančnem ministrstvu predlagali najem novega večletnega posojila z nižjo obrestno mero. Tako bi lahko poplačali različne terjatve, pri katerih je obrestna mera zaradi zamudnih obresti tudi 9,5-odstotna. Tako ne bi bili blokirani, poslovali bi normalno in se prijavljali na razpise, kar zdaj ni mogoče. A s predlogom niso uspeli, pravi Fartek.

Z večino upnikov pa so se vendarle dogovorili za nekoliko nižje obresti. Čeprav lahko po zakonu letno odplačajo 120.000 evrov, so lani, predvsem zaradi izvršb, odplačali več kot 500.000 evrov dolga.

Skupna zadolženost slovenskih občin se je sicer lani zmanjšala, konec leta je bil dolg 212 občin 865,3 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka manj kot leto prej. Povprečno je tako vsak prebivalec Slovenije zadolžen za 419 evrov.