Revija Reporter
Slovenija

Slovenski prostozidarji

4. okt. 2009 16:58 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Delovanje prostozidarjev v Sloveniji naj bi bilo javno, tako kot velja tudi v vseh demokratičnih državah. Kljub temu si večina prostozidarjev še vedno želi delovati skrito pred očmi javnosti. Članstvo v prostozidarskih ložah naj bi bilo po njihovem prepričanju nekaj povsem zasebnega, tako kot je zasebno religiozno ali politično prepričanje, hkrati pa se radi sklicujejo na zavezo molčečnosti, s katero so se skozi stoletja ohranjale skrivnosti starodavnih graditeljev in mislecev.

Da prostozidarji lahko zelo razburijo duhove, je dokazala objava imen prostozidarjev, za katere smo izvedeli iz uradno dostopnih listin. Ob tem se je razkrilo, da podatek o tem, kdo vse je dejaven v slovenskih prostozidarskih ložah, sploh ni največji problem, temveč so v ospredje stopili medsebojni prostozidarski spori. Prav zaradi njih sta začeli delovati dve veliki loži, poleg Velike lože Slovenije še Velika regularna loža Slovenije; vsi tisti prostozidarji, ki imajo zaprta vrata v slovensko ložo, pa morajo trkati na vrata tujih bratskih lož.

V vrhu slovenskega prostozidarstva je že nekaj let zapisano ime Mladena Terčelja, a njegova naloga Velikega mojstra Velike lože Slovenije, ustanovljene 16. oktobra 1999, še zdaleč ni edina, saj je tudi član Socialnih demokratov ter slovenskih lionsov (kot član je dejaven v Lions Klubu Ljubljana, ki je bil na pobudo sedanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, takrat še generalnega konzula Jugoslavije v Celovcu, ustanovljen leta 1990). Prav zanj bi lahko dejali, da ima v primerjavi z drugimi prostozidarji še bolj okrepljene vezi v loži, pa ne le zato, ker je dejaven še v drugih »druščinah«, temveč ker nadaljuje delovanje zdaj že pokojnega brata Bora Terčelja.

Kot nam je ob tem povedal Terčelj, sta imela z bratom, ki je politično deloval tudi v nekdanji SDS, ko ji je še predsedoval pokojni dr. Jože Pučnik, »zaupanja vredne pogovore«, zato ga je takoj, ko je izvedel, da je postal član prostozidarske lože, prosil za včlanitev: »V skladu z značajem mojega pokojnega brata nisem imel ob včlanitvi nobenih privilegijev. Izbran sem bil tako kot vsi drugi, saj je za člane vsak enakovreden.«

Povezanost prostozidarjev z drugimi organizacijami in političnimi strankami zanj ni sporna: »Religiozna kot tudi politična pripadnost nista pomembni, zato lahko vsak prostozidar povsem samostojno sprejme odločitev, ali bo aktivno deloval tudi drugod. Vsak pa se mora zavedati, kakšne so njegove obveznosti v loži.«

Terčelj je zanikal kakršnokoli lobiranje po loži: »Osnovno stališče je, da se že ob sprejemnem postopku vsak član, ki pride v ložo na priporočilo kakšnega izmed bratov, nato je izbran z balotažo (glasovanje s kroglicami), seznani z zahtevami lože. Med drugim je prepovedano pridobivanje materialnih koristi, kot so denimo posli ter ponujanje zaposlitve. Če bi se to zgodilo, bi pomenilo, da so bila kršena osnovna načela lože; nekaj drugega je, kadar se posamezni brat znajde v stiski. Če je brez službe, mu denarno pomagamo, če je bolan, mu priskočimo na pomoč na druge načine …«

VEČ V TISKANI IZDAJI