Da prostozidarji lahko zelo razburijo duhove, je dokazala objava imen prostozidarjev, za katere smo izvedeli iz uradno dostopnih listin. Ob tem se je razkrilo, da podatek o tem, kdo vse je dejaven v slovenskih prostozidarskih ložah, sploh ni največji problem, temveč so v ospredje stopili medsebojni prostozidarski spori. Prav zaradi njih sta začeli delovati dve veliki loži, poleg Velike lože Slovenije še Velika regularna loža Slovenije; vsi tisti prostozidarji, ki imajo zaprta vrata v slovensko ložo, pa morajo trkati na vrata tujih bratskih lož.
V vrhu slovenskega prostozidarstva je že nekaj let zapisano ime Mladena Terčelja, a njegova naloga Velikega mojstra Velike lože Slovenije, ustanovljene 16. oktobra 1999, še zdaleč ni edina, saj je tudi član Socialnih demokratov ter slovenskih lionsov (kot član je dejaven v Lions Klubu Ljubljana, ki je bil na pobudo sedanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, takrat še generalnega konzula Jugoslavije v Celovcu, ustanovljen leta 1990). Prav zanj bi lahko dejali, da ima v primerjavi z drugimi prostozidarji še bolj okrepljene vezi v loži, pa ne le zato, ker je dejaven še v drugih »druščinah«, temveč ker nadaljuje delovanje zdaj že pokojnega brata Bora Terčelja.Kot nam je ob tem povedal Terčelj, sta imela z bratom, ki je politično deloval tudi v nekdanji SDS, ko ji je še predsedoval pokojni dr. Jože Pučnik, »zaupanja vredne pogovore«, zato ga je takoj, ko je izvedel, da je postal član prostozidarske lože, prosil za včlanitev: »V skladu z značajem mojega pokojnega brata nisem imel ob včlanitvi nobenih privilegijev. Izbran sem bil tako kot vsi drugi, saj je za člane vsak enakovreden.«
Povezanost prostozidarjev z drugimi organizacijami in političnimi strankami zanj ni sporna: »Religiozna kot tudi politična pripadnost nista pomembni, zato lahko vsak prostozidar povsem samostojno sprejme odločitev, ali bo aktivno deloval tudi drugod. Vsak pa se mora zavedati, kakšne so njegove obveznosti v loži.«
Terčelj je zanikal kakršnokoli lobiranje po loži: »Osnovno stališče je, da se že ob sprejemnem postopku vsak član, ki pride v ložo na priporočilo kakšnega izmed bratov, nato je izbran z balotažo (glasovanje s kroglicami), seznani z zahtevami lože. Med drugim je prepovedano pridobivanje materialnih koristi, kot so denimo posli ter ponujanje zaposlitve. Če bi se to zgodilo, bi pomenilo, da so bila kršena osnovna načela lože; nekaj drugega je, kadar se posamezni brat znajde v stiski. Če je brez službe, mu denarno pomagamo, če je bolan, mu priskočimo na pomoč na druge načine …«
VEČ V TISKANI IZDAJI
