Nobena poslanska skupina razen Levice ne bi podprla spremembe zakona, ki bi omogočala javno objavo premoženja vseh funkcionarjev. Takšno rešitev je že predlagala Komisija za preprečevanje korupcije, vendar jo je ministrstvo za pravosodje zavrnilo, prav tako ji ni naklonjena informacijska pooblaščenka.
V prejšnji številki Reporterja smo razkrili, da evropski poslanci niso dolžni sporočati svojega premoženjskega stanja KPK, ampak da to počnejo prostovoljno. Ker niso zavezanci, pa KPK ne more preverjati resničnosti njihovih podatkov, prav tako ne objavljajo podatkov o spremembah njihovega premoženjskega stanja.
Svojega premoženja ne razkrivajo niti Evropskemu parlamentu, kjer zgolj podpišejo izjavo o zasebnih interesih. Tako obstaja resno korupcijsko tveganje, saj ni organa, ki bi bdel nad njihovim premoženjem.
Na Hrvaškem in še nekaterih državah pa so javno dostopni in na spletu objavljeni podatki o premoženju vseh funkcionarjev, ne le politikov, ampak tudi sodnikov, prav tako so javno objavljeni podatki o premoženju njihovih družinskih članov. V mnogih teh državah so novinarji ugotovili, da se objavljeni podatki ne ujemajo z dejanskim premoženjskim stanjem, zato pristojni organi lahko ukrepajo.
Javna objava podatkov o premoženjskem stanju nosilcev politične moči v Sloveniji, vključno s slovenskimi funkcionarji v EU, bi bila pomembna tako zaradi preprečevanja korupcije, tako kot tudi zaradi bolj učinkovitega preverjanja dejanskega premoženjskega stanja s strani pristojnih organov.
Slovenija je po raziskavi mednarodne organizacije Transparency International po indeksu zaznave korupcije nekje na sredini in je razvrščena na isto mesto z Italijo, ki sicer slovi po korupcijskih škandalih.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
