Revija Reporter
Slovenija

Slovenski kapitan, ki so ga ugrabili pirati, je s posadko na prostosti

STA

28. okt. 2018 12:41 Osveženo: 20:06 / 28. 10. 2018

Deli na:

Ladja MV Glarus

shipspotting.com

Vsi člani ugrabljene posadke švicarske tovorne ladje Glarus so v Švici, kamor so dopoldne prispeli iz Lagosa, je sporočila slovenska policija. Po podatkih, ki so jih prejeli od švicarskih kolegov, je slovenski kapitan ladje v dobrem zdravstvenem stanju, v domovino pa se bo vrnil v prihodnjih dneh.

V naslednjih dneh bo švicarska policija oz. pristojni švicarski tožilec opravil razgovore z vsemi ugrabljenimi pomorščaki zaradi zbiranja dokazov v predkazenskem postopku zoper neznane storilce.

Vsi pomorščaki se bodo predvidoma v naslednjih dneh vrnili k svojim družinam, v domovino pa se bo takrat vrnil tudi slovenski kapitan, je za STA povedal Robi Ribič z uprave kriminalistične policije. To je bil sploh prvi primer slovenskih kriminalistov, v katerem je bil ugrabljen slovenski pomorščak v tujini.

Zaradi okoliščin kaznivega dejanja je bilo delovanje vseh vpletenih zelo zahtevno, saj je reševanje potekalo v tujini, "na varnostno najbolj zahtevnem območju", so pojasnili na policiji. Kot so poudarili, se dogodki v takšnih primerih odvijajo nepredvidljivo, tudi na škodo žrtev. Zato je zelo pomembnih več dejavnikov, med katerimi so izpostavili usklajenost, hiter pretok zanesljivih informacij, potrpežljivost in vztrajanje na poti do uspešne rešitve.

Ribič sicer ni razkril, ali je bila za izpustitev pomorščakov izplačana odkupnina, saj preiskava pod vodstvom švicarske policije še poteka, na tak način pa želijo tudi preprečiti podobne poskuse ugrabitev v prihodnosti.

Na srečen razplet zgodbe ugrabljenih pomorščakov se je odzval tudi zunanji minister Miro Cerar, ki je dejal, da je ob novici zelo vesel. Kot je pojasnil, so bili pogajalci v tem primeru zelo uspešni, saj so uspeli rešiti vseh 12 talcev. Ti so po njegovih navedbah v dobrem zdravstvenem stanju. Eden od njih sicer kaže znake bolezni, vsi pa bodo morali prestati določeno zdravniško oskrbo.

Tudi Cerar o morebitni odkupnini za pomorščake ni želel razpravljati. "Podrobnosti pogajanj, torej postopka reševanja talcev, ne smem javno predstavljati, kajti to bi lahko bilo zelo škodljivo, saj bi se lahko morebitni ugrabitelji v prihodnje drugače pripravljali na te procese," je pojasnil.

Dodal je, da ne želi z izjavo ogroziti življenje kakšnega pomorščaka v prihodnosti. Pojasnil je sicer, da imajo lastniki ladij "za takšne primere sklenjena zavarovanja". "Zato so se v to pogajalsko zgodbo poleg lastnika vključili tudi predstavniki zavarovalnic, ki so vodili v celoti postopke pogajanj, o katerih so nas ustrezno obveščali," je dodal.

Cerar je še povedal, da slovensko veleposlaništvu v Bernu še naprej sodeluje s švicarskimi oblastmi in nudi pomoč pri obravnavi slovenskega državljana. Potrdil je, da se bo ta v Slovenijo vrnil v prihodnjih dneh, in kapitanu zaželel čimprejšnje snidenje z družino.

Slovenska policija je bila po ugrabitvi 22. septembra v dnevnem stiku s švicarskimi kolegi, ki so preiskovali kaznivo dejanje ugrabitve. V delo se je vključilo več enot slovenske policije, predvsem iz uprave kriminalistične policije.

V stalnem stiku so bili tudi z družino ugrabljenega slovenskega državljana, in sicer zaradi zagotavljanja prenosa informacij in nudenja ostale pomoči. Na nacionalni ravni je potekalo usklajeno in redno sodelovanje s Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo in ministrstvom za zunanje zadeve, so navedli.

Ladjo MV Glarus, ki je v lasti švicarskega podjetja Massoel Shipping, so 22. septembra oboroženi storilci napadli med krajema Lagos in Port Harcourt ob delti reke Niger, približno 45 navtičnih milj jugozahodno od otoka Bonny Island. Nanjo so se uspeli vkrcati kljub zaščitni žici na robu ladje.

Z ladje, na kateri je bilo takrat 19 pomorščakov, je oborožena organizirana kriminalna združba ugrabila 12 oseb, in sicer enega državljana Slovenije, sedem filipinskih državljanov in po enega državljana Romunije, Ukrajine, Hrvaške ter BiH. Ugrabljene so s čolnom prepeljali na neznano lokacijo, verjetno pa so bili večino časa v deltah reke Niger. Med ujetništvom so morali večkrat zamenjati lokacijo, navaja policija.