Direktor centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Cantarutti je pojasnil, da je slovenski izvoz v Rusijo v prvih dveh mesecih letos v letni primerjavi upadel za približno pet odstotkov in da je do padca prišlo prvič po letu 2009. "To je en znak, da se na ruskem trgu dogajajo stvari, ki si jih ne bi želeli," je ocenil.
V težjem položaju so po njegovih besedah predvsem slovenska podjetja, ki poslujejo z ruskim javnim sektorjem, saj se tam že kažejo "določene težave", medtem ko sodelovanje z ruskimi zasebnimi naročniki za zdaj teče normalno.
Nazadovanje naj bi bilo sicer v prvi vrsti povezano s padcem vrednosti rublja, do katerega je prišlo predvsem zaradi rusko-ukrajinske krize. Tečajne razlike zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih podjetij "in to se kar močno pozna".
Če bo ostalo pri sedanjih sankcijah mednarodne skupnosti zoper Rusijo, Cantarutti za slovenske izvoznike ne pričakuje nekih obsežnih negativnih posledic. V primeru, da se bo rubelj nekoliko popravil ali se prenehal ceniti, bi lahko slovenski izvoz v Rusijo ostal na ravni lanskega, verjame. Morebitna dodatna zaostritev sankcij bi se medtem odrazila na izvozu, a ga prav tako ne bi drastično zamajala, je dodal.
Izvozniki glede na vse povedano od slovenskega ministrstva za zunanje zadeve pričakujejo predvsem zaščito interesov Slovenije na ruskem trgu. Zavedajo se, da so določeni ukrepi zoper Rusijo nujni, a opozarjajo, da je treba biti pri njihovem sprejemanju zelo previden.
Slovenija ne sme brezglavo slediti zunanjemu diktatu in mora vzdrževati dobre odnose z Rusijo, je pozval predstavnik GZS in pristavil, da je ruski trg za našo državo strateški.
Precej drugačne pa so že zdaj posledice rusko-ukrajinske krize za slovenske podjetnike v Ukrajini. Slovenski izvoz v to državo se je namreč, tako Cantarutti, skrčil za okoli 30 odstotkov. Izvozniki so se zato po njegovih besedah odločili zamrzniti vse aktivnosti in čakati na boljše čase.
"Težave so s plačevanjem, ponekod tudi s transportom, največji problem pa je, da ni povpraševanja oz. da so se še tista skromna investicijska povpraševanja, ki so bila, zaustavila. Država v tem trenutku nima denarja, tudi deluje na pol. Govorimo o sektorju javnih naročil. Tam ni razpisov, praktično vse stoji," je opisal položaj.
Nekaj optimizma sicer vliva napovedana finančna pomoč Ukrajini, a je treba biti tudi tu previden, saj bi lahko Kijev ves denar namenil za poplačilo dolga Rusiji, vezanega na plin, je pojasnil predstavnik GZS.
Ob tem je omenil pozitiven primer slovenskega proizvajalca zdravil Vitamed, ki je močno vezan na ukrajinski trg. Ta v zadnjem času zaradi prekinjenih dobav iz Rusije v Ukrajini beleži povečano povpraševanje po svojih proizvodih.