Prebivalcem Slovenskih Konjic je kamnolom pod Konjiško goro že dolgo trn v peti. Tresenje tal in celo pokanje sten in fasad zaradi miniranja, poškodovane ceste, prah in hrup težkih tovornjakov ob vseh urah dneva so privedli do izoblikovanja Civilne iniciative ZA zaprtje kamnoloma pod Konjiško goro.

Ta je že pred leti zbirala podpise za zaprtje, lani pa je na Inšpektorat za naravne vire in prostor RS zoper družbo Kongrad, ki je imela koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomu, podala prijavo suma kaznivega dejanja oškodovanja lastnine in nezakonitega izkoriščanja mineralnih surovin.

Inšpektoratu so bile posredovane tudi analize, iz katerih po prepričanju iniciative izhaja sum, da so v kamnolomu izkopali bistveno več materiala, kot je bilo uradno prijavljenega. Člani iniciative so v medijih govorili celo trikrat večjih količinah od uradno evidentiranih.

Prijava je bila posredovana tudi Specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je zadevo predalo okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju.

Kongradu se je koncesija iztekla decembra lani, ministrstvo pa je že pred časom pojasnilo, da bi se morala v kamnolomu izvajati sprotna sanacija, ki po ugotovitvah inšpekcije ni bila izvedena. Kljub temu so krajani in civilna iniciativa tudi po izteku koncesije večkrat opozarjali na miniranja in nadaljnje aktivnosti v kamnolomu.

Zdaj se pozornost pristojnih institucij vse bolj usmerja v količine izkopanega materiala. Na Inšpektoratu za naravne vire in prostor so nam potrdili, da v kamnolomu trenutno poteka inšpekcijski nadzor, v okviru katerega preverja skladnost podatkov o količinah pridobljenih mineralnih surovin, evidentiranih v rudarskih priglasitvenih obrazcih, z dejanskim stanjem v kamnolomu. Pri preverjanju si bo rudarska inšpekcija pomagala tudi z zunanjim izvajalcem, rezultate pa pričakuje avgusta.

Če bodo v nadzoru ugotovljena neskladja med dejanskim obsegom izkopov in uradnimi evidencami, bi to moralo sprožiti odziv Finančne uprave Republike Slovenije (Furs). Ta konkretnega primera zaradi davčne tajnosti sicer ne komentira, vendar pojasnjuje, da v okviru svojih pristojnosti preverja pravilnost obračunavanja in plačevanja davkov ter drugih obveznih dajatev.

Če obstajajo okoliščine, ki kažejo na neskladje med dejanskim obsegom opravljanja dejavnosti in podatki v uradnih evidencah, lahko Furs v davčnem nadzoru ugotavlja dejansko stanje in morebitne davčne posledice takšnih neskladij.

Na vprašanje, ali lahko podjetje po izteku koncesije zakonito ustvarja prihodke iz dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, pa Furs odgovarja, da davčni predpisi tega vprašanja ne urejajo in da je za presojo morebitnih kršitev koncesijskih pogojev pristojna rudarska inšpekcija.