Slovenske banke lani s 67,5 milijona evrov izgube pred davki

Svet Banke Slovenije je včeraj obravnaval in sprejel najnovejše gradivo o poslovanju bank. Kot ključno tveganje v bankah so v Banki Slovenije izpostavili dohodkovno tveganje, saj se bankam ob krčenju obsega poslovanja in v okolju nizkih obrestnih mer zmanjšuje sposobnost ustvarjanja prihodkov.

Kljub veliko nižjim stroškom oslabitev in rezervacij kot v preteklih letih, kar je posledica izpeljane državne sanacije bank, ostajajo ti stroški po pojasnilih nadzornika bančnega sistema na ravneh, ko sistem še ne more dosegati pozitivne donosnosti.

Kljub temu da so banke lani izboljšale tako obrestno maržo kot stroškovno učinkovitost, je bančni sistem tako konec leta beležil izgubo pred davki v višini 67,5 milijona evrov. Ob pozitivnih rezultatih NLB in NKBM, dveh največjih bank, gre sklepati, da je izguba predvsem posledica izvedbe ukrepov za Banko Celje in Abanko, to je slabitev ob prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Lani se je, tudi zaradi prenosov na DUTB, prav tako nadaljevalo krčenje bilančne vsote bančnega sistema. Skupni obseg bilančne vsote bank se je tako lani zmanjšal za 1,6 milijarde evrov, medletno pa je decembra upadel za 3,9 odstotka. Krčenje obsega poslovanja bank se sicer po navedbah Banke Slovenije vseeno upočasnjuje.

V Banki Slovenije izpostavljajo, da je bančni sistem ob koncu leta zaznaval rast vlog na prav vseh segmentih z izjemo vlog tujcev. Zelo stabilen je postal tudi četrtletni prirast vlog gospodinjstev, prvič po začetku krize pa je bil lani pozitiven tudi letni neto pritok v vzajemne sklade.

Kreditno tveganje medtem še naprej ostaja pomembno. Delež slabih terjatev tako ostaja visok in je konec leta 2014 znašal 11,9 odstotka, od tega je bil pri podjetjih 17,7-odstoten.

Čeprav medletno obseg posojil podjetjem še vedno beleži precejšnji padec, pa se po navedbah Banke Slovenije povečuje število bank s pozitivnim letnim prirastom posojil pred oslabitvami oziroma z drugimi besedami število bank, ki upočasnjujejo krčenje obsega posojil nebančnemu sektorju.

Kot pozitiven razvoj dogodkov v nadzorniku bančnega sistema navajajo 19-odstotno rast letnega obsega novih dolgoročnih posojil podjetjem, padanje kreditnih obrestnih mer in dejstvo, da banke zaznavajo tudi višje kreditno povpraševanje.