Za sodobno bojevanje pa bi SV potrebovala predvsem več ljudi, meni obramboslovka Jelena Juvan.

Vojna, ki se je uradno začela dan po razglasitvi samostojnosti Slovenije, 27. junija 1991, ko so iz vojašnic JLA nad Slovenijo krenili tanki, je terjala 76 žrtev, od tega 19 na slovenski strani. Delegacija takratne Evropske skupnosti, Slovenije, Hrvaške in SFRJ je 7. julija 1991 na Brionih po pogajanjih sprejela deklaracijo, ki je vojno za Slovenijo končala.

Tako je osamosvojitvena vojna znana tudi kot desetdnevna vojna, čeprav oboroženi spopadi niso trajali natančno deset dni, temveč je bilo to dogajanje del daljšega procesa razpada Jugoslavije.

Slovenijo je ubranila tedanja Teritorialna obramba, ki se je od tedaj preoblikovala v Slovensko vojsko. SV je danes v primerjavi s TO bolje usposobljena in povezana z zavezniki, TO pa je bila množičnejša, bolj teritorialno razpršena in družbeno mobilizirana, je za STA komentirala Juvan s fakultete za družbene vede. Poudarila je, da je primerjava sistemov težka zaradi drugačnih razmer.

Kadri ključen problem

Juvan meni, da Slovenija danes sama ne more premagati bistveno močnejšega nasprotnika. "Lahko pa razvije sistem, ki bi morebitno agresijo otežil, upočasnil, podražil in državi omogočil dovolj časa za učinkovito pomoč zavezništva," je navedla.

Pogoj za to je dosledno večletno financiranje obrambe, vendar ne samo z višjimi odstotki BDP ali prikaz teh, ampak s porabo za konkretne zmogljivosti. "Vedeti moramo, kaj potrebujemo, pri tem pa ne smemo dovoliti, da politični interesi prevladajo nad stališči vojaške stroke, kot se v Sloveniji redno dogaja," je komentirala.

Meni, da največja slabost SV ni pomanjkanje strategij ali resolucij, ampak kadrov. "Poklicna vojska je nujna, vendar sama po sebi za daljšo obrambo države ni dovolj," je komentirala. Potrebna je močnejša pogodbena rezerva, več prostovoljno vojaško usposobljenih državljanov in bolj jasen sistem naraščanja sil v krizi.

SV ima po zadnjih podatkih iz konca junija 7658 pripadnikov, od katerih je 6197 stalne sestave in 1461 pogodbene. Obrambna resolucija pa predvideva, da bo skupni mirnodobni obseg SV do leta 2035 10.000 pripadnikov.

Za Juvan je problematično tudi to, da so pripadniki SV še vedno del splošnega sistema javnih uslužbencev, čeprav vojaška služba vključuje posebne obremenitve, omejitve in tveganja. "Brez reforme statusa vojaškega poklica, ločenega in bolj fleksibilnega kadrovskega sistema ter ustreznejšega vrednotenja vojaške službe ne bo mogoče dolgoročno zagotoviti zadostne kadrovske popolnjenosti, kakovostne rezerve in širše obrambne odpornosti države," meni.

Pomembni pa so tudi štipendije, prostovoljno služenje vojaškega roka in hitrejši postopki zaposlovanja.

Do kariernega sistema v SV je kritičen tudi predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo in načelnik Generalštaba SV med letoma 2001 in 2006 Ladislav Lipič. "Mladi se zaposlujejo v okoljih, kjer imajo večje možnosti za zaslužek in napredovanje na karierni lestvici. Tam, kjer so cenjeni skozi vse leto in ne samo ob državnih praznikih, ko se med njimi sprehodijo politiki," je komentiral za STA.

Posodobiti je treba tudi oborožitev in opremo

Posodobiti je treba tudi oborožitev in opremo, je poudarila Juvan. Izpostavila je razvoj zračne obrambe, vzpostavitev srednjega pehotnega bataljona, srednjega bojnega izvidniškega bataljona, helikopterske zmogljivosti, brezpilotne sisteme, artilerijske zmogljivosti, kibernetsko obrambo in digitalizacijo, kar predvideva tudi srednjeročni obrambni program do leta 2031.

Juvan se zavzema za razvoj obrambne industrije in domače tehnološke baze. Slovenija ne more vsega proizvajati sama, lahko pa razvija nišne zmogljivosti, kot so brezpilotni sistemi, senzorika, komunikacijski sistemi, zaščitna oprema, logistične rešitve in dvojna raba civilnih tehnologij.

Obramba ni samo vprašanje SV

Sogovornika sta poudarila, da obramba danes ni več samo vprašanje vojske, ampak delovanja celotne države. Civilna obramba, krizno upravljanje, zaščita kritične infrastrukture, logistične zaloge in sistem nacionalne odpornosti ostajajo po oceni Juvan relativno nerazviti. "Država še vedno preveč predpostavlja, da je neposredna vojaška grožnja malo verjetna, zato številni podsistemi niso prilagojeni scenarijem resnejše varnostne krize," meni.

Tudi Lipič je izpostavil, da SV ni edina za obrambo države. "Sama država je kapaciteta za lastno obrambo. Tu mislim na njene ustanove, prometno in drugo infrastrukturo, gospodarske zmogljivosti, izobraževalne in vse druge podsisteme, na koncu pa tudi na vsakega posameznika, ki je sposoben opravljati katere od pomembnih obrambno-varnostnih nalog," je komentiral.

Žal pa vsi pri nas tega ne razumejo tako, je bil kritičen. Hkrati pa se Slovenija pretirano zanaša na to, da nas bo branilo zavezništvo. "Izgubili smo zaupanje vase in se zanašamo na druge, ki pa bodo najprej branili sebe in šele nato nudili pomoč drugim," je dodal.