Generalni tajnik Slovenske škofovske konference (SŠK) Tadej Strehovec zatrjuje, da delovanje Cerkve zaradi tega, ker še vedno nista bila imenovana nova nadškofa, ni okrnjeno, še zlasti ne v tistih škofijah, ki jih odstop nadškofov neposredno ni prizadel. "V nadškofijah Ljubljana in Maribor pa je to čas pričakovanja novih nadškofov," dodaja.
Oba apostolska administratorja, ki trenutno vodita ljubljansko in mariborsko nadškofijo, imata pooblastila krajevnega škofa, kar po besedah Strehovca pomeni, da lahko odločata praktično o vsem potrebnem. Odločati ne moreta le v redkih primerih, ko gre denimo za ustanavljanje oziroma ukinjanje župnij. "Tako upravno delovanje Cerkve ni okrnjeno, kot tudi nista okrnjena pastorala (verouk) in podeljevanje zakramentov (obhajanje maš, birm, cerkvenih pogrebov...)," pravi.
Da lahko vse tekoče zadeve v Cerkvi potekajo normalno, pravi tudi nekdanji vodja tiskovnega urada SŠK Janez Gril. Po njegovih besedah najverjetneje čakajo večje zadeve, kot je denimo načrtovanje prihodnjega delovanja nadškofij. Zaradi dela v lastni škofiji in istočasno v nadškofiji sta verjetno bolj obremenjena tudi sama apostolska administratorja, pravi.
Čas pol leta, kolikor na nova nadškofa čaka Cerkev, po besedah Grila sicer ni nič nenavadnega. "V primeru smrti nadškofa imenovanje novega lahko traja od treh mesecev do enega leta, v kakšnih bolj zapletenih položajih pa tudi dlje," pravi.
Glede na to, da je položaj v mariborski nadškofiji nekoliko bolj zapleten kot v ljubljanski, se lahko po Grilovih besedah tudi zgodi, da nova škofa ne bosta imenovana istočasno. A ob tem dodaja, da gre pri tem le za njegova osebna ugibanja in da podatkov o tem nima. "Normalno pa je, da takšni postopki trajajo nekaj časa. Lahko trajajo tudi eno leto, pa nihče ne bo rekel, da je to ne vem kaj," dodaja.
Od februarja 2004, ko je postalo znano, da bo takratni ljubljanski nadškof Franc Rode odšel v Rim (kar se je nato dejansko zgodilo aprila), je sicer minilo osem mesecev, da je papež imenoval novega nadškofa (Alojza Urana).
Gril si želi, da bi znal novi nadškof prisluhniti ljudem, pri čemer za zgled daje papeža Frančiška, hkrati pa da bi imel povezovalno moč, da bi "povezal nekoliko razrahljane odnose v Cerkvi in tudi zunaj nje".
Profesor na Teološki fakulteti Janez Juhant stanje, v katerem je Cerkev, vidi kot posledico zapletenih razmer v družbi. Cerkev je namreč del družbe, zapletene razmere v družbi pa se zato odrazijo tudi v Cerkvi, pravi.
Čakanje na novega nadškofa lahko po njegovi oceni na Cerkev vpliva kot prečiščenje od težav, ki se se dogajale v preteklosti. Hkrati je lahko tudi težava, saj na ta način Cerkev ni tako mobilna, kot bi bila, "če bi bile stvari urejene".
Sam bi si na čelu Cerkve v Sloveniji želel človeka, ki je avtonomen, samostojen in ki razume svoje glavno poslanstvo: "Slednje je v tem, da oznanja nauk Cerkve, na drugi strani pa pomaga družbi, da bi prišla iz krize v smislu, da je dovolj odprt za težave, ki jih imamo v Cerkvi in družbi, ter je pripravljen naredi potrebne spremembe."
Česa bi se morala najprej lotiti nova nadškofa?
Ko bo Cerkev dobila nova nadškofa, bi se po mnenju Juhanta najprej morala lotiti vprašanja prevelike odtujenosti Cerkve od ljudi in njenega nerazumevanja temeljnih vprašanj sodobnega človeka. Da je to težava sedanje Cerkve, je po besedah Juhanta pokazala tudi anketa, ki jo je pred sinodo naredila Cerkev v Avstriji. Juhant si tudi želi, da bi nova nadškofa spodbujala "procese sprave in sodelovanja, ki sta temeljni pogoj za to, da bi naša družba zaživela."
Pomožni ljubljanski škof Anton Jamnik kot enega večjih izzivov, ki čakata novega nadškofa, vidi prizadevanja, da se Cerkev vrne k izvirom, to je oznanjevanju evangelija in da zavzame pravi odnos do svetnih dobrin. Te morajo biti namreč sredstvo in ne cilj, poudarja Jamnik.
Nova nadškofa bi se morala po njegovem bolj posvetiti povezovanju duhovnikov in redovnikov ter dialogu z družbo in drugimi verstvi ter v tem smislu odigrati povezovalno in dialoško vlogo.
Cerkev po njegovih besedah tudi ne bi smela nikogar izključevati, "ampak bi morala poudarjati, da ima vsak svoje poslanstvo na tem svetu". Na vprašanje, ali bi morala v tej luči morda tudi omiliti odnos do istospolnih, pa odgovarja z citatom papeža Frančiška. "Slednji je na letu po srečanju z mladimi v Riu de Janeiro dejal, da je treba ločiti med človekom, ki ima to nagnjenje in ga spoštovati, druga težava pa je, če iz tega nastanejo lobiji in skušajo pridobiti moč. To je pa za papeža problem," pravi Jamnik.
Postopek v rokah nuncija in papeža
Postopek za imenovanje novih nadškofov vodi apostolski nuncij. Ta v skladu z zakonikom cerkvenega prava naredi poizvedbe in pripravi listo treh možnih kandidatov. Osebno mnenje in mnenje škofov o treh predlaganih kandidatih nato pošlje Svetemu sedežu.
Postopek izbire nadškofa v Vatikanu nadaljuje kongregacija za škofe, ki papežu v imenovanje predlaga eno ime.
Kako daleč je trenutno postopek imenovanja novih nadškofov ni znano. Po dosedanjih informacijah naj bi apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz imena treh kandidatov kongregaciji za nadškofe v Vatikanu poslal že pred novim letom, zaradi česar bi lahko Cerkev nadškofe dobila do velike noči. A nekateri omenjeni datum postavljajo pod vprašaj. Neuradno je namreč slišati, da naj bi kongregacija predlagana imena zavrnila in nuncija zaprosila za nov seznam, česar pa na nunciaturi ne komentirajo.