Revija Reporter
Slovenija

Slovenska Bela hiša: Ali Slovenija potrebuje predsedniško rezidenco?

STA

1. okt. 2017 6:00

Deli na:

Predsednik republike v Sloveniji svoje delo opravlja v predsedniški palači, nima pa posebne rezidence, v kateri bi živel.

Tako so vsi dosedanji predsedniki živeli v svojih stanovanjih oziroma hišah. Ideje o predsedniški rezidenci so se pojavile ob začetku mandata nekdanjega predsednika Danila Türka, a so tudi kaj kmalu zamrle.

Zakon o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike sicer predvideva, da vlada določi prostore za delovanje urada predsednika republike, njegovo prebivanje in protokolarne objekte. Medtem ko predsednikov urad deluje v predsedniški palači na Erjavčevi, pa predsedniške rezidence v Sloveniji nimamo.

Tako so vsi dosedanji predsedniki, vključno z aktualnim predsednikom Borutom Pahorjem, živeli v svojih hišah oziroma stanovanjih. Mnenja o tem, ali bi se "spodobilo", da ima tudi slovenski predsednik, podobno kot veliko njegovih kolegov v tujini, svojo rezidenco, so sicer različna.

Bolj konkretno se je vprašanje rezidence izpostavilo le enkrat, po predsedniških volitvah leta 2007, ko je predsednik republike postal Danilo Türk. Tedaj se je namreč pojavila ideja, da bi zaradi varnostno vprašljive lokacije Türkovega stanovanja v središču Ljubljane za bivanje predsednika preskrbeli rezidenco, kjer bi lahko varovanje izvajali ustrezneje.

Med obstoječimi objekti, ki bi lahko postali predsedniška rezidenca, so se tedaj omenjali Ljubljanski grad, Tivolski grad, nekdanji hotel Bellevue, grad Bokalce in vila Podrožnik. Prav za slednjo je vladi nato urad predsednika republike predlagal, da bi se uporabljala do dokončne rešitve vprašanja rezidence.

A do dogovora ni prišlo, spričo gospodarskih razmer v državi pa je ideja o predsedniški rezidenci pozneje zamrla.

Je pa nekaterim nekdanjim predsednikom kot neuradna predsedniška rezidenca služila brunarica na Brdu pri Kranju, ki jo je vlada prenesla v upravljanje uradu predsednika republike. V njej je kar nekaj časa preživel Janez Drnovšek, ki je tam tudi večkrat gostil tuje predsednike. Tuje goste je v brunarici sprejemal tudi Danilo Türk, ki pa je objekt uporabljal zlasti ob dela prostih dnevih.

Aktualni predsednik Pahor pa se je ob začetku mandata uporabi brunarice odpovedal. Kor so pojasnili v njegovem uradu, bi namreč zgolj stroški njenega vzdrževanja, brez upoštevanja nujnih obnovitvenih del, na leto znašali med 5000 in 7000 evrov.

Tako v uradu predsednika trenutno ne upravljajo z nobeno protokolarno nepremično. Kot so pojasnili v uradu, za protokolarne dogodke večinoma uporabljajo predsedniško palačo, občasno pa tudi najamejo katerega od protokolarnih objektov, denimo vilo Podrožnik ali grad Brdo pri Kranju.

S tem objekti upravlja javni gospodarski zavod Protokolarne storitve Republike Slovenije. Poleg gradu Brdo, ki je osrednji protokolarni objekt v Sloveniji, upravljajo še s kongresnim centrom Brdo, gradom Strmol, vilo Bled, vilo Zlatorog, kočo Jezero in vilo Podrožnik.