O prvih vtisih je po besedah Menardove težko govoriti, dokler ne vidijo celotnih sklepov pravobranilca. Ko jih prejmejo, se bodo vanje podrobno poglobili, je povedala agentka.
Iz sporočila za javnost, ki ga je objavilo sodišče, pa izhaja, da je pravobranilec očitno drugače interpretiral zahtevek Slovenije oziroma celo šel mimo njega in je štel, da Slovenija od sodišča pričakuje določitev meje, ker po njegovem mnenju zaradi hrvaške neizvršitve arbitražne razsodbe meja naj ne bi bila določena, kar seveda ni res, je pojasnila Menardova.
"Odločitev pravobranilca je drugačna, kot jo je Slovenija pričakovala," je poudaril tudi predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc. Tudi on izpostavlja, da je mnenje težko podrobno komentirati, ker ga je treba preučiti.
Ob tem je izpostavil, da je mejo med Slovenijo in Hrvaško določilo pet vrhunskih mednarodnopravnih strokovnjakov, da jo je Slovenija uzakonila in da seveda še ni na vsakem metru podrobno določena, saj za to potrebuje sodelovanje Hrvaške.
"Vendar Slovenija ni tožila na sodišču zaradi nejasnega poteka meje, temveč ker ugotavlja, da ne more dosledno spoštovati evropske zakonodaje, ker jo pri tem ovira Hrvaška," je še poudaril Vrevc, ki pričakuje, da bo mnenje celotnega sodišča drugačno.
Na vprašanje, kako si razlagajo takšno sodbo, Vrevc odgovarja, da bodo to ohranili zase, saj da je to intimna stvar vsakega od njih. Slovenija bo svojo argumentacijo ponovila ob vsaki priložnosti in na vseh področjih delovala v skladu s to mejo. "Poti nazaj tukaj ni," je poudaril.
Negativno mnenje generalnega pravobranilca za arbitražno razsodbo ne pomeni popolnoma nič, niti morebitna negativna sodba sodišča na veljavnost arbitražne razsodbe ne vpliva, je izpostavila Menardova.
Vrevc pa je še poudaril, da so se za uporabo 259. člena pogodbe EU odločili po temeljiti preučitvi vseh možnosti in da so po podrobni in premišljeni analizi prišli do sklepa, da je to najboljša in za celovito rešitev vprašanja edina možnost v tej fazi.
Na podlagi mnenja sicer ni mogoče sklepati o tem, kakšna bo sodba, saj tudi statistike kažejo, da sodniki mnenju sledijo v približno polovici primerov. To potrjuje tudi zadnji meddržavni primer tožbe Avstrije proti Nemčiji zaradi vinjet, ko sodniki niso sledili mnenju pravobranilca.