Ljubljana - Amnesty International je v letno poročilo 2008 o stanju človekovih pravic v svetu tudi tokrat vključila Slovenijo, in sicer tako kot lani zaradi neureditve vprašanja izbrisanih in zaradi neuspeha pri celoviti vključitvi romskih otrok v izobraževanje.
Kot so zapisali v poročilu, ki obravnava leto 2007, predstavili pa so ga na današnji novinarski konferenci AI Slovenije v Ljubljani, slovenske oblasti niso povrnile statusa stalnih prebivalcev izbrisanim ali jim zagotovile celovitega dostopa do ekonomskih in socialnih pravic. "Še več, izbrisanim se je še naprej odrekala pravica do celovite poprave krivic, vključno z odškodnino," poudarjajo v poročilu.
V poročilu še navajajo, da je vlada oktobra lani poslala v parlament osnutek ustavnega zakona, s katerim namerava razrešiti status izbrisanih. Amnesty International je pozval k umiku osnutka zakona, saj je v obliki, v kateri je bil poslan v parlament, še naprej kršil človekove pravice izbrisanih ter še nadalje slabšal njihov slab položaj. Tudi vodja projektov na Sloveniji Blaž Kovač je danes ponovil stališče AI, da je predlog ustavnega zakona, ki je trenutno v postopku v državnem zboru, neustrezen in še naprej krši pravice izbrisanih.
Kovač je v zvezi z izbrisanimi opozoril na mednarodni vidik tega problema. Kot je dejal, ima Slovenija kot trenutno predsedujoča Evropski uniji mednarodni položaj, zaradi katerega je še toliko bolj pomembno, da čimprej in na primeren razreši problem izbrisanih.
Kovač je ob tem tudi povedal, da je AI Slovenije v sodelovanju z drugimi organizacijami začel turnejo izbrisanih po evropskih državah, katere namen je evropski javnosti in politiki predstaviti to vprašanje kot primer kršitve človekovih pravic v trenutno predsedujoči Evropski uniji. Sicer pa je Kovač danes opozoril še na primere izbrisanih, ki so se znašli v postopkih prisilne odstranitve iz države. Po njegovih besedah gre pri tem za grobo kršitev pravnega reda v Sloveniji.
Kar zadeva diskriminacijo Romov, pa AI v letnem poročilu navaja, da oblasti niso uspele celovito vključiti romskih otrok v izobraževanje in so v nekaterih osnovnih šolah dopuščale vzpostavitev posebnih skupin za romske otroke, pri čemer se je v nekaterih primerih poučevalo po skrajšanem učnem programu.
Kot so še zapisali na AI, je t. i. Bršljinski model, uporabljen na osnovni šoli Bršljin v Novem mestu, predvideval poučevanje v ločenih skupinah za učence, ki so potrebovali pomoč pri določenih predmetih. Učitelji v Bršljinu so priznali, da te skupine sestavljajo večinoma, včasih pa izključno Romi.
Slovenske oblasti so trdile, da takšen model ni vodil v segregacijo romskih otrok in da so bili učenci razdeljeni v posebne skupine le začasno, AI pa je dobil informacijo, da se model še razvija. Kot so še zapisali na AI, nadaljnje podrobnosti do konca minulega leta niso bile znane.
Kovač je v zvezi z izobraževanjem Romov še povedal, da se bo AI posvetil nacionalnemu modelu izobraževanja romskih učencev, ki je v pripravi za prihodnje šolsko leto. Ob tem je izrazil upanje, da se bo ta prihodnji model ognil težavam in nevarnostim iz preteklosti. Sicer pa je poudaril, da gre pri romski problematiki za kompleksen problem, izobraževanje pa je zgolj eden izmed njegovih delov. Zato bi bilo to problematiko po mnenju AI potrebno obravnavati celotno.
Na AI Slovenije so danes opozorili tudi na nekatera vprašanja človekovih pravic v Sloveniji, ki jih letno poročilo ne omenja. Kovač je ob tem izpostavil vprašanje netransparentnosti delovanja oblasti, kar po njegovih besedah dokazujejo številni primeri sprejemanja zakonodaje v Sloveniji.
Kot tipičen primer tovrstne netransparentnosti je Kovač omenil letošnji predlog sprememb zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je uvajal novo prisilno sredstvo - električni paralizator. Po ogorčenju stroke je bil ta del umaknjen iz predloga. Podobno po besedah Kovača velja za uvajanje paralizatorja v policiji. Kot je dejal, se podaljšani rok za poskusno uporabo paralizatorja izteka, javnost pa še vedno ne ve, kakšna bo končna odločitev.