Član uprave skupine Koks in član nadzornega sveta skupine SIJ - Slovenska industrija jekla Sergej Frolov je na okrogli mizi z naslovom "Slovensko-ruske investicije: motivi, usmeritve, rezultati" dejal, da imajo z investicijo v Sloveniji pozitivne izkušnje, še vedno pa je treba odpraviti nekaj težav. Opozoril je na visoke davke, slabe razmere v slovenskem bančništvu in togo delovnopravno zakonodajo.
V celoti je njihova izkušnja z vstopom v skupino SIJ - Slovenska industrija jekla pozitivna, zato bodo ruskim kolegom svetovali, naj pridejo v Slovenijo. Državi povezuje tudi kultura, zato se v Sloveniji počutimo kot doma, je dejal Frolov.
Pozitivno izkušnjo z ruskim kapitalom imajo tudi v Termah Maribor, ki so letos pristale v 96,02-odstotni lasti družbe Platanus, ki jo obvladuje ruski kapital. Svetovalec uprave Term Maribor Stipe Jerič je pojasnil, da je bilo na začetku procesa prevzema nekaj nezaupanja na obeh straneh, na koncu pa se je izkazalo, da gre za zdrav kapital.
Celoten posel je bil po njegovi oceni izpeljan zelo transparentno, v Termah Maribor pa so zadovoljni tudi zato, ker je celotna investicija razvojno naravnana. Tako kot pri ameriškem ali kitajskem kapitalu moramo biti previdni tudi pri ruskem, vendar imamo v Sloveniji mehanizme za preverjanje tujih investitorjev, ki jih moramo uporabiti, je dodal Jerič.
Tudi v Rusiji deluje veliko uspešnih slovenskih podjetij, med njimi Trimo Trebnje. Glavna direktorica družbe Tatjana Fink odločitve o vstopu na ruski trg ne obžaluje. Inženirski kader, ki so ga zaposlili na tamkajšnjem trgu, je bil zelo fleksibilen. Na začetku so imeli nekaj težav z organizacijo, samo tehnično inženirsko znanje pa je bilo na zelo visoki ravni, je povedala.
In kaj bi Finkova svetovala podjetjem, ki se nameravajo podati na ruski trg? Treba je poznati korporativno kulturo naroda, se začeti pogovarjati in iskati priložnosti. "Enostavno je treba vstati in iti na trg," je dejala.
Miran Bevec iz Krke je povedal, da so v Rusiji leta 2010 sprejeli projekt razvoj farmacevtske industrije do leta 2020, ki predvideva večjo samooskrbo ruskega trga z zdravili. "Zdaj je farmacevtska industrija v Rusiji relativno slaba," je dejal in dodal, da bo pomembno vlogo pri tem odigral tudi novomeški farmacevt.
Bevec je spomnil, da brez visoke strokovnosti, dobrih izdelkov in vlaganj na ruskem trgu ni uspeha. Rusija sestavlja skupino hitro rastočih držav BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), med temi državami pa je tako geografsko kot tudi mentalno najbližje Sloveniji ter s tem Krki, je dodal.
Glavni direktor Iskratela Željko Puljić je opozoril, da je ruski trg zelo zahteven, v svoji panogi, telekomunikacijah, pa zaznavajo tudi zelo močno konkurenco s Kitajske. Formula, ki jo ves čas zasledujejo v podjetju, se glasi: Dogovorov se je treba držati. V Iskratelu si veliko obetajo tudi od projekta Južni tok.
Direktor Centra za mednarodno poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Aleš Cantarutti je spomnil, da je bilo v Sloveniji še pred nekaj leti, pred prihodom krize, slišati, da ne potrebujemo kitajskega ali ruskega kapitala in da morajo investicije priti iz Evrope. "Ta logika danes ne vžge več," je dejal in dodal, da potrebujemo ruski kapital in ruske investicije.
Vlada si prizadeva privabiti tuje investicije v Slovenijo. Generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar je na plenarnem delu investicijske konference spomnil, da se vlada trudi izboljšati poslovno okolje, investitorjem pa nudi številne ugodnosti, npr. davčne olajšave, programe aktivne politike zaposlovanja in neposredne finančne spodbude. Ob tem je napovedal četrti paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki bo kmalu na vladi in v poslanskih klopeh.
Zoran Stamatovski iz Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije je dejal, da lahko Slovenija Rusiji ponudi kakovostno in visoko izobraženo delovno silo, dobro razvito infrastrukturo, kakovostne povezave z regionalnimi trgi in visoko kakovost življenja. Na zelo visoki ravni je v Sloveniji tudi znanje tujih jezikov.
Med panogami, kjer se odpirajo priložnosti za poglobitev sodelovanja, je Stamatovski izpostavil telekomunikacije, logistiko in distribucijo, avtomobilsko in strojno industrijo, turizem, izkoriščanje sončne energije, farmacijo in lesno industrijo.
Slovensko-ruska investicijska konferenca, ki jo je organiziral slovensko-ruski poslovni svet, je potekala ob robu devetega zasedanja slovensko-ruske medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki se bo na Brdu pri Kranju nadaljevalo tudi v sredo.