Slovenija še letos z lastno platformo za množično financiranje

Množično financiranje po svetu v zadnjih nekaj letih beleži eksponentno rast - leta 2011 je skupni znesek zbranih sredstev po podatkih analitske družbe Massolution dosegel 1,4 milijarde dolarjev, leta 2012 2,7 milijarde, leta 2013 pa naj bi presegel pet milijard dolarjev.

V zavodu ZMAG so prepričani, da lahko množično financiranje pripomore pri ponovnem zagonu malega gospodarstva v Sloveniji, hkrati pa si prizadevajo, da bi Slovenija postala vodilni partner pri razvoju in vodenju vseevropske platforme za množično financiranje, ki bi lahko konkurirala ameriškim platformam, kot sta Kickstarter in Indiegogo.

Slovenija teoretično sicer že omogoča množično financiranje, vendar na nekonkurenčnem nivoju, menijo v zavodu. Z ministrstvi in pristojnimi organi si prizadevajo, da bi zakonodajo prilagodili že letos, vzporedno z vzpostavitvijo domače platforme za množično financiranje.

"Računamo, da bo zbiranje sredstev na slovenski platformi steklo že letos," je za STA dejal Vlado Miloševič iz zavoda ZMAG.

V Sloveniji na množično financiranje vpliva 17 zakonov

Po ocenah na množično financiranje v Sloveniji vpliva kar 17 različnih zakonov. V zavodu si želijo zakonodajo prilagoditi tako, da bo omogočala okolje za razvoj treh tipov množičnega financiranja: donatorsko oziroma nagradno, investicijsko in posojilno.

Pri donatorskem oz. nagradnem financiranju je v Sloveniji po besedah Miloševiča po trenutni zakonodaji potrebno za vsako "Kickstarter darilo" plačati davek odvisno od vrste nagrade. To v praksi pomeni, da bo vsak evro donacije obdavčen z 22 odstotki, kar velja za posameznike in profitne pravne osebe, izjeme so le neprofitne organizacije.

Teoretično je mogoče tudi investicijsko množično financiranje, saj ima lahko vsaka družba do 50 lastnikov, kar pa je premalo za koncept množičnega financiranja, kjer podjetja z majhnimi vložki podpre tudi več tisoč investitorjev. Posojilno množično financiranje, kot je na primer platforma kiva.org, pa pri nas ni možno zaradi omejujoče zakonodaje, pojasnjuje Miloševič.

Pogovori z vlado, ministrstvi in Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so se že začeli, v zavodu pa so zadovoljni s prvim odzivom. "Na ATVP so potrdili, da pripravljajo predloga zakonov, ki bo omogočil lažjo vpeljavo investicijskih mehanizmov množičnega financiranja v Sloveniji na tak način, da bomo konkurenčni v svetovnem merilu," je dejal Miloševič.

V zavodu si želijo, da bi si Slovenija v bližnji prihodnosti priborila vsaj en odstotek svetovnega trga množičnega financiranja. "Če bomo dovolj hitri, lahko na morebitne slovenske platforme privabimo tudi države s področja jugovzhodne Evrope in Balkana, v nasprotnem primeru pa bomo zopet zamudili vlak povezovanja Balkana z EU," pravi.

Deset največjih slovenskih projektov v ZDA do skupaj 1,6 milijona dolarjev

Zaenkrat slovenske platforme za množično financiranje še ni, zato so se slovenski podjetniki prisiljeni po sredstva odpraviti v tujino, predvsem na ameriški platformi Kickstarter in Indiegogo. Tam so slovenski projekti relativno uspešni oz. so po besedah Miloševiča v zgornji četrtini vseh projektov na svetovni ravni.

V preteklem letu je deset največjih skupaj zbralo več kot 1,6 milijona dolarjev. Največ sta v preteklem letu zbrala Flykly (700.000 dolarjev) in Chipolo (290.000 dolarjev).

Ena očitnih prednosti zbiranja sredstev na ameriški platformah je njihov doseg in učinek z vidika zbiranja sredstev. Vendar pa tuje platforme s seboj prinašajo določene omejitve - na Kickstarterju lahko sredstva zbirajo le osebe s prebivališčem v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in Novi Zelandiji.

Zato bi bilo financiranje prek domače platforme enostavnejše, še posebej za financiranje lokalnih projektov, ki zadevajo slovensko družbo, pa tudi za projekte, za katerih nagrade je težko distribuirati na večje daljave.

Med cilji tudi vseevropska platforma za množično financiranje

V zavodu si prizadevajo tudi za vzpostavitev skupne evropske platforme, ki bo primernejša za večje projekte in bi lahko konkurirala tudi obstoječim ameriškim platformam.

"Dejstvo je, da v Evropi nimamo platforme Kickstarter in da Kickstarter tudi ne želi pokrivati Evropske unije ravno zaradi težav z zakonodajo," pravi Miloševič. Na ravni EU že obstaja iniciativa European Crowdfunding Network (ECN), ki se zavzema za poenotenje evropske zakonodaje na področju množičnega financiranja in je pred kratkim tudi objavila raziskavo različnih ureditev oz. zakonodajnih omejitev na tem področju za države EU in ZDA.

Pomembni tudi podporni mehanizmi

Poleg same platforme in ustrezne zakonodaje pa je po besedah Miloševiča pomembno tudi zavedanje, da so za uspeh potrebni tudi podporni mehanizmi, ki bodo podjetnike in podjetja vodili in podpirali od začetka zbiranja sredstev do stabilnega poslovanja.

"Nujno je, da gredo ideje pred objavo na platformah skozi proces preverjanja kakovosti," pravi Miloševič. Kar nekaj perspektivnim slovenskim projektom namreč sredstev ni uspelo zbrati prav zaradi slabe promocije.

Zato si želijo skupaj s drugimi organizacijami in iniciativami - kot so Zavod mladi podjetnik, crowdfunding.si in drugimi - ustvariti skupno informacijsko točko, na katero bi se lahko obrnila podjetja ali posamezniki. Na teden se po ocenah Zavoda ZMAG na različne slovenske organizacije z idejami za projekte obrne tudi do 45 posameznikov.