Zaradi terorističnih napadov v Parizu, v katerih je sodeloval tudi posameznik, ki je v Evropo prišel z begunci, nekateri na prihode migrantov gledajo z določeno mero zaskrbljenosti. Včeraj jih je miril državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic, ki je na redni novinarski konferenci na temo begunske krize ocenil, da je stanje v Sloveniji še vedno stabilno in varno.
Po njegovih besedah je država po napadu v Parizu poostrila nadzor državne meje, varovanje objektov in intenzivirala aktivnosti v notranjosti države. Hkrati so poostrili določene postopke pri obravnavi migrantov. "Zaenkrat nismo zaznali nobenih posebnosti oziroma karkoli, kar bi nakazovalo, da bo kdo, ki prečka Slovenijo, imel namero škodovati Sloveniji," je dejal.
Tudi za varnost tistih, ki živijo, delajo, se šolajo ali so v varstvu v bližini nastanitvenih in sprejemnih centrov, je po Šefičevih besedah poskrbljeno.
Po besedah vodje sektorja za operativo na upravi za zaščito in reševanje Stanislava Lotriča na terenu vsakodnevno pod okriljem civilne zaščite pomaga okoli 500 prostovoljcev in pripadnikov sil za zaščito in reševanje.
Prav tako je v teh dneh na terenu med 1200 in 1500 policistov, ki jim pomagajo tudi kolegi iz tujine. Teh je bilo včeraj 188 iz devetih držav, v naslednjih dneh pa jih pričakujejo še sto.
Državni sekretar Šefic je na novinarski konferenci znova demantiral informacijo, ki se je v ponedeljek pojavila v srbskih medijih, da Slovenija in Avstrija zapirata schengensko mejo. Zagotovil je, da vse aktivnosti potekajo normalno.
Slovenska vojska medtem nadaljuje s postavljanjem žičnate ograje ob meji. Do ponedeljka so jo postavili nekaj več kot 26 kilometrov, včeraj pa naj bi je postavili dodatnih 11 kilometrov. Dopoldne so začeli ograjo postavljati v Beli krajini, v smeri od Kolpe proti Gorjancem.
Metliški župan Darko Zevnik je za STA povedal, da na omenjenem območju potek meje ni sporen in da so o postavitvi ograje lastnike tamkajšnjih zemljišč obvestili.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v odzivu na nekatera opozorila, da bo gradnja ograje v Beli krajini le še dodatno škodovala tamkajšnjemu turizmu, dejal, da je ograja nujna zaradi odzivov držav severneje od Slovenije. Za ograjo so se po njegovih besedah odločili, ker je slovenska južna meja tudi schengenska meja, katere varovanje omogoča nemoteno delovanje vse države. Državni sekretar Šefic pa je napovedal, da bodo tam, kjer je to smiselno, izbrana druga tehnična sredstva.
O migracijski problematiki so na Brdu pri Kranju sicer govorili predstavniki notranjih ministrstev držav na balkanski begunski poti. Strinjali so se, da je treba začeti z upočasnjevanjem toka migracij, da bi preprečili preobremenitve držav in se zavzeli za boljši nadzor migracij z enotno metodo identifikacije ter za kakovostno izmenjavo informacij.
Kot je po sestanku povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, so se dogovorili za izboljšanje koordinacije, vključno z izmenjavo podatkov o številu migrantov, ki prehajajo meje, in o zasedenosti kapacitet. Dogovorili so se tudi, da bo v kratkem sledil sestanek generalnih direktorjev policij.
O razmerah v begunskih centrih so spregovorili na okrogli mizo o dilemah zdravstvene oskrbe beguncev, ki so jo pripravili v okviru znanstvenega posveta Migracije in zdravstvo v organizaciji ljubljanske zdravstvene fakultete in oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo filozofske fakultete. Udeleženci so ugotavljali, da so razmere v begunskih centrih slabe, zdravstvena oskrba pa nezadostna. Opozorili so, da v zdravstvenih ustanovah ni sistemsko poskrbljeno za tolmačenje in medkulturno mediatorstvo.
Več nevladnih in humanitarnih organizacij, ki sodelujejo pri zagotavljanju pomoči beguncem, pa je v skupni izjavi izrazilo odločno podporo vrednotam solidarnosti, svobode, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Izrazili so globoko obžalovanje nad petkovim terorističnim dejanjem v Parizu, in opozorili, da terorizma ne smemo povezovati z begunci.
Begunski val sicer ne pojenja. Tako je od sredine oktobra v Slovenijo vstopilo že 227.563 migrantov, od tega včeraj do 18. ure 5399.
Kot običajno je bil včeraj najbolj obremenjen mednarodni železniški mejni prehod v Dobovi, kjer so sprejeli tri vlake z več kot 3000 migranti, še enega z okoli tisoč osebami pa pričakujejo zvečer. Napovedan je tudi peti.
Policija je našla še zadnje od štirinajstih migrantov, ki so v ponedeljek popoldne samovoljno zapustili sprejemni center v Dobovi. Na Policijski upravi Novo mesto so povedali, da so nekoliko neučakane prebežnike, ki so pot proti Zahodu želeli nadaljevati na lastno pest, pospremili nazaj v dobovski sprejemni center. Vsi bodo svoj pot lahko normalno nadaljevali.
V ptujski bolnišnici pa je umrla domnevna državljanska Sirije, ki so jo v nedeljo pozno popoldne sprejeli na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje in je tožila zaradi hudih bolečin v trebušni votlini in prsnem košu.