Verjetnost, da bo dogovor med EU in Turčijo propadel, je zelo velika, težko pa je reči, kdaj se bo to zgodilo, navaja predstojnik katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Ko se bo t. i. balkanska begunska pot znova odprla, nas po njegovem mnenju čaka delna ponovitev tistega, s čimer smo se že soočili pred letom dni, torej povečan prihod beguncev. Vendar pa imajo vse države na balkanski poti zdaj s tem izkušnje, zato Prezelj meni, da se bodo odzvale bistveno hitreje in bolj usklajeno.
Kot dodaja, bodo balkanske države zelo hitro pogledale proti končnim ciljnim državam, kot je Nemčija, te pa se bodo morale hitreje odločiti, ali bodo begunce sprejemale ali ne. Ker pa jih verjetno ne bodo več sprejemale v tolikšni meri kot v preteklosti, bodo države najverjetneje "kot domine začele zapirati meje, od Avstrije navzdol".
V primeru ponovnega množičnega prihoda beguncev nas torej po njegovi oceni čaka "mikro ponovitev vsega tistega, kar smo že videli, a s hitrejšim tempom reakcij držav na begunski poti".
Če bi sosednja Avstrija poostrila vstop v državo, pa se Slovenija po njegovem mnenju zaveda nevarnosti, da bi postala "žep". Ker pa se ne sme zgoditi, da bi v Sloveniji obtičalo ogromno število beguncev, bo morala država storiti nekaj podobnega kot Avstrija, je prepričan.
Vlada je sicer že napovedala, da bo Slovenija na schengenski meji s Hrvaško strogo izvajala zakonodajo EU in ne bo dopuščala izjemnih humanitarnih prehodov. Glede tega Prezelj pravi, da bi v nasprotnem primeru lahko prišli do situacije, ko bi država omogočala ilegalno migracijo čez svoje ozemlje v želji pomagati migrantom. "To je nesprejemljivo in celo paradoksalno, saj mora država vzdrževati red, mir, varnost in zakonitost. To bi lahko celo pomenilo konec države," je prepričan.
Pri begunski krizi mora biti sicer primaren humanitarni vidik, medtem ko je varnostni "nujno zlo", še dodaja Prezelj. Glede na odzive javnosti pa se mu zdi, da je bil varnostni vidik občasno povsem zanemarjen, občasno pa malo pretiran.
Glede teroristične ogroženosti Slovenije Prezelj pravi, da je "grožnja neizpodbitna, ko je napad izveden". Slovenija pa ima po njegovih besedah srečo, da je dokaj monoetnična država in ni vključena v mednarodne konflikte. Največja verjetnost, da bi se teroristični napad zgodil, pa je po njegovih besedah takrat, ko Slovenija organizira kakšne večje mednarodnopolitične dogodke, kamor pridejo številni tuji pomembni voditelji iz bistveno bolj ogroženih držav.
V soboto bo namreč minilo leto dni od prvega množičnega prihoda beguncev v Slovenijo. Prvemu begunskemu valu je sledil drugi, v katerem je Slovenijo prešlo skoraj pol milijona ljudi. Od zaprtja balkanske poti množičnih prihodov ni več, v strahu pred njenim ponovnim odprtjem pa evropske države, vključno s Slovenijo, napovedujejo stroge varnostne ukrepe.