Vrednosti mednarodne trgovine in naložb so se povečale, delež tuje dodane vrednosti v izvozu pa je ostal velik, je ta teden objavil statistični urad.

Vrednost izvoza blaga in storitev se je leta 2024 v primerjavi z letom prej zvišala za 2,1 odstotka, pri uvozu pa za 2,5 odstotka. Slovenija je pri obeh vrednostih ostala med prvimi 10 članicami EU.

Po vrednosti relativnega deleža izvoza se je uvrstila na 7. mesto, za Luksemburgom, Irsko, Malto, Ciprom, Slovaško in Nizozemsko. Pri uvozu je dosegla 8. mesto, višje relativne deleže uvoza so imeli Luksemburg, Irska, Malta, Ciper, Slovaška, Belgija in Estonija.

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji se je konec lanskega leta v primerjavi z letom prej zvišala za 3,6 odstotka. Delež teh naložb v vrednosti bruto domačega proizvoda (BDP) je bil za 0,6 odstotne točke manjši kot leta 2023 in je znašal 34,2 odstotka.

Neposredne naložbe Slovenije v tujini so se konec prejšnjega leta v medletni primerjavi vrednostno dvignile za 11,9 odstotka. V deležu BDP so znašale 15,7 odstotka oz. za 0,9 odstotne točke več kot konec leta 2023 (14,8 odstotka BDP).

Pri stopnji vključenosti v mednarodno menjavo v primerjavi z letom prej ni bilo bistvenih sprememb. Slovenija se je po kazalniku tržne integracije v blagu, ki kaže povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP, z vrednostjo 62,2 odstotka obdržala na 2. mestu za Slovaško.

Vrednost kazalnika tržne integracije v storitvah (povprečje vrednosti izvoza in uvoza storitev v vrednosti BDP) pa je znašala 15,6 odstotka, kar je Slovenijo tako kot predlani uvrščalo v približno sredino med članicami EU oz. na 15. mesto.

Visoko stopnjo globalizacije in odvisnost Slovenije od mednarodne menjave nakazuje tudi kazalnik deleža tuje dodane vrednosti v izvozu, ki ga izračunavajo pri OECD. Po podatkih raziskave iz leta 2025 o deležih tuje dodane vrednosti v izvozu držav je za Slovenijo v najnovejšem razpoložljivem referenčnem letu 2022 ta delež znašal 42,3 odstotka.

To je bilo precej več tako od povprečja deležev članic OECD (29,7 odstotka) kot tudi povprečja deležev članic EU (37,1 odstotka). V primerjavi z deleži preostalih članic OECD se je Slovenija uvrstila na 4. mesto, med deleži članic EU pa na 6. mesto. Kazalnik je pokazal tudi rast v primerjavi z letom 2021, saj se je njegova vrednost zvišala za 4,6 odstotne točke.