S predlogom novele, ki po oceni vlade krši mednarodne sporazume, bi med drugim določili, da mora tujec, ki želi vstopiti v Slovenijo, pri pristojnemu organu takoj izraziti namen za vložitev prošnje za azil in navesti razloge za to, prošnjo pa nato vložiti v treh dneh. Določili bi tudi, da se tujcu status mednarodne ali subsidiarne zaščite ne prizna, če obstaja utemeljen sum, da je na območju Slovenije storil kaznivo dejanje ali če mu je druga država EU izrekla ukrep izgona.
Azilna zakonodaja je v zadnjih letih postala žgoče politično vprašanje. Na to kažejo tudi medijsko odmevni zapleti okrog Sirca Ahmeda Šamaja, ki želi nezakonito ostati v Sloveniji, pri tem pa ima podporo nekaterih strank na levi strani političnega prostora.
Po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) je od leta 1995 do letos v Sloveniji za azil zaprosilo približno 23 tisoč oseb. Do zdaj je Slovenija, ki je za večino prosilcev za azil samo odskočna deska za pot v bolj bogate članice EU, od leta 1995 priznala status 731 prosilcem. Dejstvo pa je, da se je število pozitivno rešenih prošenj za azil v letih 2016 in 2017 zelo povečalo. Leta 2016 je tako v Sloveniji azil dobilo 170 oseb, lani pa 152. Letos je Slovenija po podatkih MNZ status priznala 15 prosilcem. Manjše število je verjetno posledica zaostritve azilne zakonodaje iz leta 2016.
