Bo slovenski mesija Milan Kučan ali bo oligarhična elita našla nekoga drugega, ki naj bi Slovenijo popeljal iz krize? Z »direktno akcijo« je ekonomist Rado Pezdir v nekaj mesecih pokazal, kaj lahko zmore civilna družba. V teh kriznih časih, ko med državljani naraščata nezadovoljstvo in nezaupanje v institucije, se med ljudmi širi pričakovanje odrešenika. Čas pred obletnico plebiscita je ponudil niz razprav o »stanju države«. A ne le debate, v katerih je veliko različnih, tudi protislovnih zamisli in eksperimentiranja. Adventni čas je čas pričakovanja.
Po odmevni okrogli mizi Resetirajmo Slovenijo v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika iz Ljubljane so se prejšnji teden oglasili tudi v Akademiji za demokracijo, še istega dne pa je stanje v družbi ob praznovanju 20. obletnice plebiscita pretresal tudi krog okoli Nove revije. Bo iz teh premišljevanj nastala nov konkurenca na političnem trgu, za katerega nekateri menijo, da je preveč rigiden in da volivci nimajo prave izbire? Ali vsaj slovenska različica ameriške čajanke (Tea Party), dobro organiziranega desničarskega gibanja ogorčenega srednjega razreda proti politiki Baracka Obame.Janša: SDS je alternativa
Tudi zaradi takih vprašanj in številnih ocen, da politični prostor kar kriči po alternativah, je bilo sporočilo predsednika SDS Janez Janša v strankarskem glasilu Nova pot nedvoumno: njegova SDS je alternativa in on ima primat. »Pojavila se bodo nova slepila in nove ´Nove politike´. V prihodnjih mesecih bomo lahko brali, kako je sicer sedanja vlada slaba, toda alternative ni in potrebno je nekaj novega. Tako so nam govorili tudi leta 2003 in 2004 in nam merili okrog desetodstotno podporo. Potem so prišle volitve in SDS je zmagala z visoko razliko. /…/ Torej alternativa je. SDS je alternativa. Nobenih tretjih poti ne bo, bo pa NOVA POT, ki jo gradimo mi. Korak za korakom, a zanesljivo. Okrepitev SLS in NSi na lokalnih volitvah je dobro znamenje v luči sedanjih in prihodnjih zavezništev,« je zapisal Janša.
Na politični levici so dobro obiskano zborovanje v organizaciji inštituta Jožeta Pučnika, Resetirajmo Slovenijo, pričakali na nož. V maniri »teorije zarote« so si ga pojasnili kot mobilizacijo Janševe SDS skozi vse kanale (Andrej Rus, nekdanji podpredsednik Zares), kot rekrutacijo kvazinekontaminiranih intelektualcev. Ti morajo zdaj kot neodvisni sproducirati predčasne volitve, ker mora Janša priti na oblast, preden se Patria skuha do konca. Predsednik Liberalne akademije Darko Štrajn je v Večeru razpravo označil kot »nekoliko komično neoliberalno alianso raznih teoretikov, ki iščejo priložnost v tem kriznem času«.
Mesija Kučan
Kučanov Forum 21 je, odkar je povišan v Pahorjevega posebnega odposlanca, utihnil. Oglasil pa se je nekdanji predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik (tudi z nenavadno oceno, da se po Sloveniji širi strah in da se delavci bojijo za svoj košček kruha) in za mesijo, ki naj prevzame vajeti v svoje roke, predlagal kar svojega soseda iz Murgel Milana Kučana. Kaj bi torej storil Kučan, ki nima nobenih izkušenj v izvršni oblasti?
Iz njegovega pogovora za STA o tem nismo zvedeli nič. Razen tega, da bi spoštoval predsednika Türka in kritiziral »neoliberalno ali ultraliberalno gospodarsko razvojno koncepcijo« ter seveda do institucij nespoštljivo opozicijo, ni povedal nič, s čimer bi nas lahko odrešil. Je pa razburil nekdanjega ministra za razvoj Jožeta P. Damijana, ki je Kučana obtožil, da ne glede na družbeno škodo, ki jo povzročajo, ščiti interese svojih prijateljev, pa čeprav so na »rob stečaja ali čez poslali nekaj deset podjetij«. »V ta namen manipulira z javnim mnenjem. Zato ni in nikoli ne bo moralna avtoriteta v tej državi.«
VEČ V TISKANI IZDAJI