Slovenec Uroš Macerl dobitnik "Nobelove nagrade" za okoljske aktiviste

To nagrado, ki jo podeljujejo že 26 let, po svetu pogosto označujejo za Nobelovo nagrado za okoljske aktiviste. Macerl jo bo sprejel danes v San Franciscu.

Nagrada Goldman Environmental Prize nagrajuje "okoljske junake" civilne družbe z vseh šestih poseljenih celin sveta, piše na spletni strani nagrade. Posamezniki si jo prislužijo z vztrajnimi in pomembnimi prizadevanji za zaščito okolja, pogosto za to tudi osebno veliko tvegajo. Nagrada naj bi služila kot navdih za druge posameznike.

Prejemniki nagrade prejmejo mednarodno prepoznavnost, ki okrepi njihovo kredibilnost, svetovno pozornost usmerijo na težave, s katerimi se ukvarjajo, pridobijo pa tudi finančno podporo za nadaljnje sledenje svoji viziji, piše na spletni strani nagrade.

Nominirance za nagrado predlagajo okoljske organizacije in posamezniki z vsega sveta, izbere pa jih mednarodna žirija. Razglasitev vsako leto poteka okoli svetovnega dneva Zemlje.

Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, je slovenski javnosti znan predvsem iz zmagovitega boja s Lafarge Cementom. Slednji je po večletni bitki na koncu ostal brez okoljevarstvenega dovoljenja in bil prisiljen ustaviti delovanje cementarne, ki je po navedbah Zasavcev močno obremenjevala okolje in s tem ogrožala njihov zdravje.

Politika bi me utopila v žlici vode

Politika in politične institucije so v primežu kapitala, njihov odnos do okoljskih organizacij civilne družbe pa je zato izrazito negativen. "Občutek imam, da bi me utopili v žlici vode, če bi le lahko," je v pogovoru za STA dejal predsednik Eko kroga Uroš Macerl. V prihodnje si želi več aktivnih državljanov in več kot le ubogljive otroke.

Predsednik društva Eko krog Uroš Macerl je javnosti najbolj znan iz bitke s cementarno Lafarge, iz katere je civilna družba izšla zmagoslavno. S tem bojem si je kot prvi Slovenec tudi prislužil ugledno nagrado Goldman Environmental Prize, ki jo označujejo kot neke vrste Nobelovo nagrado za okoljske aktiviste.

"To ni nagrada za moje delo, ampak za naše delo, za delo Eko kroga, cele ekipe in vseh, ki so na tem področju v Zasavju delali," je poudaril Macerl. Eko krog je ta boj bil skupaj z zagorsko občino, krajevno skupnostjo Ravenska vas in Civilno iniciativo za prihodnost Trbovelj. "Vsi skupaj smo delali maksimalno. To je priznanje in nagrada za naše delo," je dejal.

Nagrada je tudi odgovornost za prihodnost, je nadaljeval Macerl. "V Sloveniji se o okolju govori s figo v žepu. Politika je polna lepih besed o zelenem preboju, o zelenem razvoju Slovenije, po drugi strani pa doživljamo projekte, kot so Teš, sedaj Anhovo, postopek v primeru Lafargea se je vlekel 13, 14 let, v Hočah so razlastili ljudi za nekaj delovnih mest, s spremembo zakonodaje so uvedli trajna okoljska dovoljenja. Da ne govorimo o tem, kaj se bo verjetno spet dogajalo na avtocestah in železnici."

"Na žalost je v Sloveniji preveč govorjenja o tem, kako smo zeleni, na drugi strani pa politika v trenutku podleže pritisku kapitala. V trenutku. V nadaljevanju nas zato čaka ogromno dela," je dejal.

Za združevanje moči okoljskih organizacij

Macerl je med drugim opozoril na pomanjkanje močne zelene stranke v slovenski politiki. V zadnjih letih po njegovi oceni v prid okolja in kot zastopnik civilne družbe nekaj dela le Združena levica.

Na drugi strani okoljske organizacije v Sloveniji dobro delujejo, čeprav na zelo različne načine. "Eko krog deluje z zelo malim proračunom, v celoti delamo prostovoljno, na tej osnovi pa smo lahko tudi malo bolj napadalni, ostri - seveda ko imamo v rokah argumente," je pojasnil Macerl. "Na drugi strani nam pri kakih stvareh manjka znanja in tam so druge okoljske organizacije boljše," je dodal.

Prihodnost zato vidi v združevanju znanja in moči različnih okoljskih organizacij. "Moramo začeti pomagati en drugemu, se učiti en od drugega in združevati svoje moči. Kapital se na drugi strani zelo hitro uči, hitro najde nove načine, kako pritiskati na politiko in jo krojiti," je opozoril.

"V preteklih letih nam okoljsko zakonodajo piše kapital, zakonodaja se spreminja tudi na račun in v prid ene same tovarne," je bil kritičen Macerl. "Ko je vlada pripravljena spreminjati uredbo o tleh in za 100- do 1000-krat spreminjati mejne vrednosti, da bi bili na papirju zeleni in čisti, je to jasen pokazatelj, da je politika zelo podlegla pritiskom kapitala. Okolje in ljudje, ki moramo v njem živeti, pa bomo na ta račun žrtvovani," je opozoril.

Gre za matematiko na zelo kratek rok in "kroglo v lastno koleno", je poudaril Macerl. "Če pogledamo, kakšne bodo izgube na okolju, na zdravju, kakšen bo vpliv na zdravstveno blagajno čez leta, je to najslabši možen način politike. A to je politika, ki jo izvaja slovenska vlada - ne le trenutna, ampak tudi prejšnje," je prepričan sogovornik.

V Sloveniji moramo dobiti okoljsko ministrstvo, agencijo za okolje in vlado, ki bodo delali v prid okolja in v prid ljudi. "Sedaj, tako kot v prejšnjih letih, predvsem na vse možne načine izigravajo civilno družbo, da je ni v postopkih, da je ni tam, kjer se odloča, da jo čim dlje držijo stran," je ocenil.

Oblast se zelo trudi razlagati, da ni potrebe, da se okoljevarstveniki trudijo. "Da lahko mirno spimo, ker imamo inšpekcije, Arso, ministrstvo za okolje in prostor ter akreditirane ustanove, ki nadzirajo in izvajajo meritve. A vsi vemo, da je vse to plačano in izbrano s strani onesnaževalcev in tudi ko se nekaj ugotovi, inšpekcija ne ukrepa. Imamo izredno kritično stanje na področju okolja in mislim, da je zadeva alarmantna," je dejal Macerl.

Politike se na daleč izogiba

Da bi sam vstopil v politiko, za sogovornika ne pride v poštev. "Že več kot 10 let me pred vsakimi volitvami vabijo v politiko, a se temu striktno izogibam. Ko sem skozi vsa ta leta videl, kako deluje politika, mi gre na bruhanje ob misli, da bi bil tam preveč zraven," je oster. "Jaz sem z vsem srcem kmet, rad sem na kmetiji in pri svojih otrocih in se mi zdi, da najbolje delujem na ta način," je dejal.

Stanje v politiki ocenjuje kot žalostno. "Če bi dali na sito ljudi, ki so v parlamentu, bi na vrhu ostalo zelo malo takih, ki so vredni, da so tam. Zato se sposobni ljudje enostavno izogibajo politike, kar pa kaže na napako v sistemu," je poudaril.

Politiki pred volitvami volivce načrtno zavajajo, da so na njihovih vajetih. Po volitvah, ko bi dejansko morali zastopati njihove interese, pa so na vajetih kapitala, je opozoril Macerl.

Zato je negativen tudi odnos politike in političnih institucij do okoljskih organizacij civilne družbe. "Občutek imam, da bi me utopili v žlici vode, če bi le lahko. Eko krog in podobne organizacije smo za veliko večino politikov in inštitucij zelo moteč element. Tako se tudi obnašajo in nič ne skrivajo," je povedal.

Tako so še z vsakim okoljskim ministrom ali ministrico v začetku mandata vzpostavili nek odnos, pogovor. "Bolj kot pa jih stisne politični in kapitalski primež, bolj se izogibajo komunikaciji s civilno družbo. Če se le da, prvo minuto pobegnejo in se izogibajo stika z nami. Niti najmanjše pripravljenosti ni na dialog," je kritičen.

Več kot le ubogljivi otroci

Rešitve za trenutno stanje Macerl vidi v aktivaciji civilne družbe. "Imamo bistveno premalo aktivnih državljanov. Danes žal preveč ljudi aktivno državljanstvo razume na način, da s klikom na spletu potrdi neko peticijo," je opozoril Macerl. Na tak način sprememb ne bo.

"Treba je začeti delati na spreminjanju miselnosti ljudi, da spremenimo javno podobo, ki je pogosto prisotna v medijih - da smo ekologi in okoljski aktivisti ekoteroristi, uničevalci delovnih mest, nepotrebna birokratska ovira," je poudaril. "Ljudje morajo spoznati resnico, da te organizacije delujejo izključno v prid civilne družbe in da morajo dobiti podporo s strani širših množic, da bodo lahko delovale."

Spreminjanje miselnosti oziroma stanja duha se sicer lahko zgodi le na dolgi rok, začeti pa je treba pri otrocih, je prepričan sogovornik. "Naše otroke danes vzgajajo reklame, internet, starši so po cele dni v službah, zelo so prepuščeni potrošniški miselnosti, vsak skrbi le zase. To je velik problem sedanje družbe in na tem bi bilo treba več delati tudi v šolstvu," je dejal.

Težavo Macerl vidi tudi v pretiranem poudarjanju ubogljivosti pri vzgoji. "To je zaskrbljujoče," je opozoril, saj so ubogljivi posamezniki najlažje vodljivi in jih bo "tistih pet odstotkov, ki ima danes v rokah vse bogastvo sveta, še lažje izkoriščalo". "Ubogljivost ni vse, še veliko drugega bo treba narediti," je poudaril sogovornik.