Število prebivalcev se bo predvidoma po letu 2020 konstantno zmanjševalo. Število umrlih bo višje, ker bodo umirale številčnejše generacije. Število rojstev naj bi bilo od leta 2017 naprej nižje od števila umrlih, selitveni prirast po predvidevanjih ne bo mogel več nadomestiti povečane umrljivosti, zato bo prebivalcev vse manj. Leta 2060 naj bi bilo prebivalcev Slovenije za dobrih 240.000 manj kot letos, 400.000 naj bi bilo manj delovno sposobnih v starosti med 20 in 64 let, skoraj 250.000 pa več starejših od 65 let.
Slovenija bo po osnovni projekciji leta 2060 predvidoma imela dobrih 11 odstotkov prebivalcev manj kot leta 2010. Bistveno več bo starejših prebivalcev, kar bo zahtevalo večje sistemske prilagoditve na področju pokojnin, zdravstva, dolgotrajne oskrbe in trga dela.
V kolikor se bi ohranilo sedanje razmerje med delovno sposobnim (20-64 let) in starejšim (65 let in več) prebivalstvom, bi se moral tudi obseg delovno sposobnega prebivalstva povečevati v enakem razmerju kot se bo povečalo staro prebivalstvo. Dejansko pa naj bi se število delovno sposobnih tudi v primeru večjega priseljevanja delovne sile zmanjšalo za nekaj več kot 18 odstotkov.
Na uradu za makroekonomske analize in razvoj v prihodnje pričakujejo nadaljnje zniževanje umrljivosti in povečevanje pričakovanega trajanja življenja. Tako bi se do sredine prihodnjega desetletja pričakovano trajanje življenja lahko pri moških podaljšalo do približno 79 in pri ženskah do približno 85 let. Nadaljnje podaljševanje pričakovanega trajanja življenja bo bolj kot do sedaj odvisno od takratne ekonomske situacije in spremenjenih življenjskih vzorcev.
Razvoj rodnosti v Sloveniji je še naprej precej negotov. Glede na ponovno povečanje števila rojstev v Sloveniji po letu 2003 na uradu predvidevajo, da se bo celotna stopnja rodnosti stabilizirala na sedanji ravni okrog 1,5 morda pa bi lahko celo ponovno narasla do 1,8 otroka na žensko v rodni dobi. Enako verjetno je tudi, da bo rodnost znova padla na raven do največ 1,4 otroka na žensko v rodni dobi, so še zapisali na uradu za makroekonomske analize in razvoj.
Predsednica vlade Alenka Bratušek je prav danes v DZ v okviru poslanskih vprašanj opozorila, da so finančni učinki zadnje pokojninske reforme bistveno manjši, kot se je to predstavljalo ob sprejemanju reforme v DZ. Zato bodo kmalu potrebni popravki pokojninske zakonodaje. "Vsi skupaj bomo kmalu morali zagristi v to jabolko in poiskati nove rešitve," je dejala Bratuškova in napovedala, da se bo v naslednjem letu začela pripravljati nova Bela knjiga o reformi pokojninskega sistema, ki bi pomenila začetek širše razprave o pokojninskem sistemu.