Prejetje fotokopije potnega naloga za varnostnika, ki je bil izdan ob nenadnem odhodu ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal v tujino februarja letos, je bilo pravo presenečenje.
Fotokopijo smo namreč dobili po večmesečnem čakanju, in sicer šele potem, ko so odločitve o tem, ali je potni nalog, izdan na ime varnostnika, tajni dokument ali ne, podale različne ustanove, od ministrstva za notranje zadeve do urada informacijskega pooblaščenca in upravnega sodišča. Hkrati je bila podana celo zahteva ministrice Kresalove, da bi ji morali omogočiti prisotnost v času, ko bi informacijski pooblaščenec na ministrstvu za notranje zadeve opravil ogled »in camera.« Zanimivo je, da njeni želji ob drugem ogledu ni bilo ugodeno, čeprav je ministrica prav na tem utemeljevala svojo pritožbo, naslovljeno na upravno sodišče.Kot je že znano, je bilo na koncu vendarle odločilno stališče urada informacijskega pooblaščenca, saj smo prav na podlagi njegove odločbe prejeli fotokopijo potnega naloga – in bili ob tem prav osupli. Iz nje so bili namreč razvidni le skupni stroški v višini 220 evrov, vsi drugi podatki pa so bili na debelo prečrtani, med njimi tudi datum potovanja in celo delovno mesto, prav tako vsi preostali podatki. Ob tem se nam je porodil sum, da gre morda celo za potni nalog, ki sploh ni bil izdan na ime varnostnika, kar bi bilo malo verjetno, ker so s takim zanosom in žarom črtali vse podatke.
Za komentar k poslani fotokopiji potnega naloga smo prosili informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ki nam je v odgovoru pojasnila, da predmet pritožbenega postopka (in odločbe pooblaščenca z dne 1. septembra 2010) ni bil potni nalog v celoti, temveč samo del potnega naloga, iz katerega izhaja odgovor na naše vprašanje: »Koliko denarja je bilo porabljenega za varovanje ministrice v tujini in na kateri lokaciji?« Ker se je odločba informacijskega pooblaščenca nanašala le na podatke o skupnem znesku porabljenega denarja, je torej po mnenju Nataše Pirc Musar ministrstvo odločbo v celoti izvršilo: »Da gre resnično za potni nalog, ki je bil predmet pritožbenega postopka, pa izhaja iz številke potnega naloga zgoraj.«
Ob našem dodatnem vprašanju, ali gre pri podatkih, ki jih je ministrstvo prekrilo na potnem nalogu, za prosto dostopne informacije oziroma čemu so ti podatki postali kar nenadoma tajni (na primer datum odhoda ministrice v tujino, ki nam je bil sprva poslan v elektronski obliki), pa je pooblaščenka pojasnila, da se kot pritožbeni organ vnaprej, zunaj konkretnega postopka ne more opredeliti glede vprašanj, o katerih še niso odločali. To verjetno pomeni, da bi moral naš tednik, če bi želel izvedeti še te podatke, denimo datum odhoda in delovno mesto, oboje je namreč razvidno na potnem nalogu, znova nasloviti zahtevo. Če lahko verjamemo pooblaščenki, bi moralo biti v tem primeru naši zahtevi ugodeno, saj, kot v pojasnilu navaja pooblaščenka, gre po zakonu o dostopnosti informacij javnega značaja za podatke, povezane z delovnim razmerjem javnih uslužbencev (naziv delovnega mesta, uradniški naziv, kraj zaposlitve, podpisniki …). Praviloma so te informacije prosto dostopne informacije javnega značaja, razen če gre za podatke, ki so označeni z določeno stopnjo tajnosti. »Običajna praksa je (naša in organov prve stopnje), da se prosilcu posreduje samo del dokumenta, iz katerega izhaja odgovor na vprašanje, ki je predmet pritožbenega postopka in se mi do njega ne opredeljujemo, organi pa ga niso dolžni v celoti posredovati.«
Ker nas je zanimalo, kaj bi o tako zakritem dokumentu, ki nam ga je poslalo ministrstvo za notranje zadeve, dejali kolegi informacijske pooblaščenke v evropskih državah, nam je Nataša Pirc pojasnila, da prakse drugih evropskih držav z vidika postopka dostopa do informacij za medije, ne morejo komentirati; ker je slovenski postopek specifičen, varuje pravico medija do pridobitve odgovora na vprašanje, če ta odgovor izhaja iz materializiranega dokumenta. Sicer pa bi imeli, kot dodaja pooblaščenka in kar smo iz njenega odgovora ugotovili tudi mi, še vedno možnost za vpogled v celoten dokument. V tem primeru bi morali vložiti zahtevo za dokument po zakonu o dostopu informacij javnega značaja.
