nakupovanje, trgovina, denar, denarnica, spar, prehranski-izdelki Svet24.si

Primerjava cen dobrin v Sloveniji in na Hrvaškem:...

profimedia-0487110156 Svet24.si

Prav so imeli tisti, ki so trdili, da je zanjo ...

15-pacnik vila-pl Necenzurirano

Tožilstvo želi zaseči bogataševo vilo na Bledu

jansa kmetic-pl Reporter.si

Tako Janševa strankarska trobila na skrajno ...

mirjam poterbin luka doncic Ekipa24.si

Ste ju videli?! Dončićeva mama na dopustu uživa...

wolfgang-petersen Odkrito.si

Nedokončana zgodba je končana

damir krznar Ekipa24.si

Oglasil se je Damir Krznar in sporočil: Nisem še...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Skrivnost cerkvenih financ: ekonomski lobiji stegujejo prste po milijonih ljubljanske nadškofije

Deli na:
Skrivnost cerkvenih financ: ekonomski lobiji stegujejo prste po milijonih ljubljanske nadškofije

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore - njegova nadškofija je daleč najbogatejša v Sloveniji. - Foto: Bobo

Ljubljanska nadškofija je daleč najbogatejša med slovenskimi škofijami in mamljiv plen za oportuniste izven Cerkve; papeža Frančiška zato skrbi, da bi ekonomski lobiji, ki imajo svoje korenine zunaj Cerkve, stegnili prste po teh milijonih. Obenem se druge škofije zanašajo na pomoč iz Ljubljane, brez katere bi denimo propadle nekatere inštitucije slovenske Cerkve v Mariboru.

Na delovnem obisku novega vodstva Slovenske škofovske konference v Vatikanu 13. in 14. junija je bil govor tudi o transparentnosti upravljanja materialnih dobrin. Problem očitno ni več le finančni zlom mariborske nadškofije pred desetletjem, to je netransparentnost pri Zvonovih in Gospodarstvu rast.

Kot je povedal celjski škof Maksimilijan Matjaž v pogovoru za Domovino, je papeža skrbelo, da bi ekonomski lobiji, ki imajo svoje korenine zunaj Cerkve, instrumentalizirali tudi cerkvene strukture in cerkvene ljudi. »Zaradi bogastva predvsem ene (nad)škofije, daje celotna Cerkev videz bogate Cerkve. Tudi v mednarodnih institucijah tako mislijo. Ne obravnavajo nas več v paketu vzhodnih in afriških revnih Cerkva.«

Z drugimi besedami, gre za vprašanje, kdo bo dobil kaj od financ ljubljanske nadškofije. Ta razpolaga z večjim premoženjem, uspešno gospodari, skromnejše (nove) škofije pa se v finančnih težavah ozirajo proti Ljubljani. Škof Matjaž je v pogovoru omenjal, da imajo težave s solidarnostjo tudi doma, saj težko premagujejo meje župnij, kaj šele škofij. Pri nas se, je poudaril, še posebno skrbno razume avtonomija škofa na področju financ. »Papež nam je kar jasno povedal, da bi zelo želel več notranje solidarnosti, resnične sinodalnosti med slovenskimi škofijami in škofi.«

Reševanje Zavoda Martina Slomška

Reševanju mariborskega Zavoda Martina Slomška je po pisanju portala Siola ljubljanska nadškofija leta 2019 namenila 2,5 milijona posojila; zapadlo bo leta 2029. Ne dolgo tega so po naših informacijah vodilni z zavodu prišli v Ljubljano, ker je potekel moratorij na plačevanje obresti, ne morejo pa vrniti obresti in ne kredita. Pričakujejo, da jim ga nadškofija odpiše, ker bo sicer gimnazija propadla.

No, propadla seveda ne bi, dijaki bi še vedno hodili v gimnazijo, bi pa zavod prišel pod ljubljansko nadškofijo. Kar se gotovo ne bo zgodilo, prej bo, če špekuliramo, nadškof Zore popustil, a o tem bo zadnjo besedo rekle pristojne ustanove v Vatikanu, saj bi se z odpisom posojila zmanjšalo premoženje ljubljanske nadškofije.



Zavod vodi rektor vikariata Ivan Janez Štuhec, ki se je najbolj prizadeval za njegovo reševanje. Na naše poizvedovanje pri mariborski nadškofiji o višini posojila, s katerim se rešuje Zavod Martina Slomška, ali res prosijo ljubljansko nadškofijo, da jim odpišejo dolg, so nam odpisali, da nam zaradi varovanja poslovne tajnosti ne morejo odgovoriti.

Tudi Ivan Janez Štuhec, prvi človek šolskega kompleksa na Vrbanski, nam je odgovoril, da so finančne zadeve stvar medsebojnega zaupanja med partnerji. »Dokler stvari niso dogovorjene in jih ni v dokumentih, je pošteno, da se o njih ne govori.«

Solidarnost za več kot sedem milijonov evrov

Da bi pomagala rešiti holdinga Zvon 1 in Zvon 2 mariborske nadškofije, je družba Metropolitana, ki upravlja nepremičnine ljubljanske nadškofije, najela posojilo pri Abanki (9.210.000 evrov) in zanj zastavila svoje premoženje. Ker kredita mariborska nadškofija ni več odplačevala, je breme odplačevanja prevzela Metropolitana. Po propadu Zvonov je Abanka sporočila, naj posojilo vrne; da so se rešili tega bremena, so bili primorani najeti tudi nov kredit in v celoti sprejeti in poravnati stroške zanj.

Ker je bilo posojilo Zvonu 1 zavarovano z delnicami Steklarne Rogaška, so, da bi ohranili 950 delavnih mest, to podjetje prevzeli in ga morali po enem letu prodati za 2,6 milijon evrov. Solidarnost pri reševanju mariborske nadškofije je tako ljubljansko nadškofijo stala več kot sedem milijonov evrov. Mariborska je svoje premoženje prodala, da je delno poplačala banke, notranje upnike, zasebne in cerkvene, ne pa tudi ljubljanska, čeprav je nadškof dal izjavo, da odgovarja moralno za vrnitev posojila.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24