Škofje ob Marijinem prazniku poudarili veselje in družino

Največ ljudi se je na praznik, poznan kot veliki šmaren, tradicionalno zbralo v največjem slovenskem Marijinem svetišču na Brezjah, slovesno pa je bilo tudi drugod.

V osrednjem štajerskem Marijinem svetišču na Ptujski Gori je dopoldne maševal mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal, da današnjega človeka pesti veliko gmotnih, ekonomskih in socialnih težav. Človeka se danes pogosto obravnava kot sredstvo, z njim se manipulira na različne načine, kar se kaže v sistematičnem razbijanju osnovnih vrednot: družine, človeškega dostojanstva, solidarnosti, sprave, odgovornega ravnanja z okoljem, je dejal Cvikl. Po njegovih besedah je cilj takšnega ravnanja doseči osredotočenost in zagledanost v tuzemski svet. Toda kristjani s krstom prejmejo novo, večno življenje, je poudaril. Praznik Marijinega vnebovzetja je zato po njegovih besedah praznik veselja in upanja.

Tudi murskosoboški škof Peter Štumpf je v svojem nagovoru pri maši v Turnišču poudaril, da vnebovzetje Marije "že pomeni začetek naše večnosti". "Marija prva, za njo pa tudi vsi drugi ljudje gremo tja, kamor spadamo - v nebesa," je dejal. Ob tem je opozoril, da ljudem ostaja odgovornost. V nebesih se namreč po njegovih besedah nekateri ne bodo videli, ker niso ljubili. "V nebesih so samo tisti, ki ljubijo. Tam, kjer človek umre, tam nadaljuje svojo večnost. Če umiramo v ljubezni, večnost nadaljujemo v ljubezni. Če umiramo v sovraštvu, večnost nadaljujemo v sovraštvu, ki pa nima mesta v nebesih," je pojasnil.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je maševal v Petrovčah. Kot je omenil, smo že nekoliko utrujeni, morda tudi malodušni ob nenehnem soočanju z zaskrbljujočimi pojavi in posledicami vsesplošne ekonomsko-socialne pa tudi versko-moralne krize, ki ne popusti. Rešitev je po njegovih besedah v Marijinem prazniku, njegovi vsebini in sporočilu, ki govori o tem, da na tem svetu niso samo problemi, ampak je vanj posijala luč. Lipovšek je spomnil tudi na sinodo o družini, ki se bo nadaljevala oktobra v Rimu. Kot je dejal, v družine prodirajo močni razdiralni procesi posvetnega načina življenja in uživaške kulture, ki s seboj prinaša rastoče število ločenih zakonov, izvenzakonskih skupnosti, istospolnih parov in splavov.

Tudi koprski škof Jurij Bizjak je v Logu pri Vipavi pred nadaljevanjem sinode osvetlil vlogo družine, ki jo ima na poti proti človekovemu zveličanju. Družina je po njegovih besedah prva šola molitve, prva šola odpuščanja in prva šola veselja, zlasti veselja do življenja.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki je maševal v osrednjem dolenjskem Marijinem svetišču na Zaplazu, je spomnil na izročitev Mariji, ki jo na praznik obnavljajo od osamosvojitve Slovenije. V tej izročitvi po njegovih besedah Marijo prosijo, da bi v teh težkih in zahtevnih časih storili vse, kar morejo in morajo narediti za izhod iz moralne, duhovne in gmotne krize. Z izročitvijo izražajo tudi svojo pripravljenost, da sprejmejo evangelij za vodilo osebnega in skupnega življenja. "Če hočemo, da bo svet postal boljši, bolj pošten, bolj solidaren, manj krivičen, moramo postati mi boljši in ravnati bolj pravično, pošteno in solidarno," je dejal Glavan.