Dela v prvi fazi prenove bodo omogočila, da bodo del kompleksa lahko uporabili za vaje na prihajajočo uprizoritev Škofjeloškega pasijona.

Pod Loškim gradom v starem mestnem jedru stoji cerkev Marije Brezmadežne, poimenovana tudi nunska cerkev. Zgrajena je bila leta 1358, današnjo baročno podobo pa je dobila po požaru leta 1669. V sklopi cerkve je deloval samostan klaris, ki je bil v duhu jožefinskih reform leta 1782 razpuščen.

Zatem so samostan prevzele uršulinke, ga prenovile in v njem uredile šolo za dekleta. Ker se je pojavila potreba po širitvi, so leta 1890 kupile tudi Škofjeloški grad in uršulinski šolski ter vzgojni zavod je postal eden izmed najmodernejših v vsej avstro-ogrski monarhiji, je zapisano na spletni strani Loškega muzeja.

Samostan je bil leta 1954 izpraznjen in nato delno uporabljen za stanovanjske potrebe prebivalstva. Od izpraznitve in od spremembe lastniške strukture po izvedenem lastninjenju stanovanjskih enot samostan ni bil več ustrezno vzdrževan in je začel hitro propadati. Danes je območje samostana močno degradirano in kazi izgled starega mestnega jedra. Slabo stanje kompleksa predstavlja tudi nevarnost za obiskovalce njegove okolice, pojasnjujejo v občinski upravi.

Nadškofija Ljubljana je samostan, ki ga ne potrebuje več, podarila Občini Škofja Loka. Pogoj je bil, da samostan postane del Škofjeloškega pasijona. V objektu bodo tako potekale priprave na uprizoritev pasijona, prav tako bodo v njem shranjevali kostume in sceno.

Da bi vzpostavili ustrezne pogoje za to, je občina aprila lani začela postopek oddaje javnega naročila za prvo fazo prenove kompleksa, oktobra pa so stekla prva dela. Gre za nujna vzdrževalna dela na vzhodnem delu nunskega kompleksa. Vključujejo ureditev odvodnjavanja in kanalizacije, sanacijo poškodovanih zidov, rekonstrukcijo zunanjih stopnic ter ureditev okolice in dovoza do stavbe.

Poseben poudarek je namenjen preprečevanju vdora kapilarne vlage in zatekanju vode v objekt, saj je kompleks poleti 2023 utrpel znatno škodo zaradi poplav. Dela bodo stala nekaj več kot 600.000 evrov, pri čemer je občina del sredstev dobila iz državnega programa za odpravo posledic poplav.

Škofjeloški župan Tine Radinja je za STA pojasnil, da je treba najprej poskrbeti za vodo, ki prihaja z grajskega hriba proti samostanu, narediti hidroizolacijo, speljati meteorne vode do Sore in zaščititi zidove. "Navzven se morda ne bo veliko videlo, saj nam to nalaga tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine, vendar pa je to prva faza, ki bo zagotovila nadaljnji obstoj in prenovo kompleksa," je izpostavil župan.

Druga faza, ki bo prav tako še povezana z zaščito objekta pred vodo in sanacijo zidov, bo sledila takoj po zaključku uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki se bodo odvijale v marcu in aprilu. Nato bodo znova iskali nova nepovratna sredstva za naslednje faze prenove. Obsežen kompleks, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in pomemben del zgodovinske podobe mesta, namreč želijo celovito obnoviti.

Namenjen ne bo le Škofjeloškemu pasijonu, temveč imajo na občini, kot je povedal Radinja, z njim velike in smele načrte. "Dolgoročno bi si želel, da v njem uredimo primerne prostore tudi za druge kulturne dejavnosti. Menim, da Škofja Loka navkljub vsemu kulturnemu dogajanju potrebuje dodatne prostore za kulturo, da se bo kulturno udejstvovanje lahko še naprej razvijalo," je del župan. Hkrati bi si želel, da bi del kompleksa namenili tudi turizmu.