Šircelj: V rebalansu proračuna niso realno prikazani niti prihodki niti odhodki

Rebalans je članom komisije predstavila Mateja Vraničar s finančnega ministrstva, ki je povedala, da je bil veljavni proračun za leto 2015 pripravljen že konec leta 2013, ko so bile napovedi za Slovenijo razmeroma pesimistične. Upoštevaje spremenjene makroekonomske okoliščine zato vlada zdaj predlaga rebalans, pojavila pa se je tudi potreba po nekaterih dodatnih odhodkih.

S predlaganim rebalansom je dosežen cilj zniževanja primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), je zatrdila Vraničarjeva. Poleg tega je pripravljen tako, da bo ob potrebnem varčevanju ustrezno spodbujal investicije ter nadaljnjo gospodarsko rast, je dodala.

V DeSUS so nad rebalansom zaskrbljeni. Antonija Kovačič (DeSUS) je namreč spomnila na dogovor koalicijskih partneric, da se bo ob doseženi 2,5-odstotni gospodarski rasti sprostilo usklajevanje pokojnin. "DeSUS od tega ne bo odstopil," je opozorila.

Če bo res prišlo do uskladitve pokojnin, potem tudi vsi ostali, ki so vezani na javna sredstva, zaslužijo enako, je opozorila Alenka Bratušek (ZaAB). Rebalans sicer po njenih besedah ni nek presežek. Iz njega se zelo težko razbere kakršnekoli vladne prioritete, je dejala in dodala, da so "pričakovali začetek vizije nove vlade, dodatnega preboja, a žal se zadeva obrača v popolnoma drugo smer".

Do rebalansa so kritični tudi v SDS. Rebalans ni razvojno in protikrizno naravnan, je ocenil Andrej Šircelj (SDS), ki je tak sklep predlagal tudi v potrditev ostalim članom komisije, a ni bil deležen zadostnega števila glasov.

Šircelj je opozoril, da v proračunu niso realno prikazani niti prihodki niti odhodki: na prihodkovni strani so nerealno prikazani davčni prihodki in prihodki iz evropskih sredstev ter v povezavi s tem za dokončanje nekaterih investicij, po drugi strani pa lahko pride do povečanja proračunskih odhodkov zaradi uskladitve pokojnin. Zato tudi javnofinančni primanjkljaj ni pravilno prikazan, je dejal.

Vraničarjeva je sicer povedala, da bo proračunski primanjkljaj letos dosegel 1,385 milijarde evrov, kar je 3,62 odstotka BDP. A večina preseganja triodstotnega primanjkljaja pripade problemu črpanja evropskih sredstev, je dejala. Med odhodki so namreč prikazana evropska sredstva za projekte iz prejšnjega programskega obdobja, ki jih bo država dobila povrnjena iz proračuna EU, vendar šele v prihodnjih letih.

Redno usklajevanje pokojnin v letih 2014 in 2015 ni predvideno, je spomnila Vraničarjeva. Res obstaja dogovor o izredni uskladitvi pokojnin v primeru ugodne gospodarske rasti v letu 2014, vendar le v primeru soglasja vlade. A vlada takega predloga še ni prejela, saj uradni podatki o lanski rasti še niso znani, poleg tega pa na finančnemu ministrstvu po njenih besedah temu niso naklonjeni.

"Razumem, da bi si vsi želeli več sredstev, a pozitiven element tega proračuna je v tem, da so vsi enako nezadovoljni z njim vse smo torej obravnavali na enak način," je še povedala Vraničarjeva. Če se bodo med letom pojavile težave pri posameznih proračunskih uporabnikih, pa bodo tako kot vse vlade doslej ukrepali v skladu z zakonodajo, je zatrdila.