"V SDS želimo, da ustavna določba končno postane operativna in da bo fiskalno pravilo dejansko zaživelo, tako kot mora zaživeti," je poudaril Šircelj v državnem zboru.
Do vladnega predloga so v največji opozicijski stranki kritični. "Zakon, ki ga je pripravila vlada, je nedoločen, gotovost, da se bo to uresničilo, je majhna, prav tako ni nobenih pravnih posledic," poudarja Šircelj. Predlog določa tudi veliko spremenljivk, ki so odvisne od trenutne vlade in trenutnega fiskalnega sveta, opozarja.
Na vprašanje, ali v SDS vztrajajo, da bodo v primeru potrditve vladnega predloga v nespremenjeni obliki vložili ustavno obtožbo, Šircelj ni neposredno odgovoril. "Ustava velja in veljajo vse njene določbe," je poudaril in izrazil upanje, da bo vlada naredila bolj določen zakon.
Šircelj v zakonu tako pričakuje določbe, ki bi natančno določile, kdaj država pride izven fiskalnega okvira in kdaj je treba sprejeti določene ukrepe. "Zakonsko mora biti to eksplicitno in transparentno določeno," je poudaril. Takšno možnost po njegovem prepričanju daje predlog SDS.
Šircelj je sicer odgovoril še na nekaj novinarskih vprašanj, povezanih z drugimi aktualnimi temami. Glede pogajanj o socialnem sporazumu je menil, da ta ob umiku Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) ni več socialni sporazum, ne formalno ne vsebinsko gledano. Spomnil je, da je izpogajani prihranek 10-krat manjši, kot je bilo zastavljeno na začetku. "Vprašanje je celo, če niso potrošili več časa in denarja za materialne stroške v času pogajanj, kot so dejansko sploh prihranili," je bil kritičen.
Poslanec SDS ob tem meni, da gospodarstvo novih davkov ne more več prenesti. "Mislim, da je politika, ko se fiskalno situacijo rešuje izključno samo z davki, popolnoma napačna," je poudaril. Nasprotno se je zavzel za odločnejše korake, s katerimi bi poslovno okolje naredili konkurenčnejše in okrepili zaupanje v gospodarstvo, državo in politiko.
Dotaknil pa se je tudi načrtov vlade glede načrtovanega občutnega znižanja prejemkov vodilnih v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Švedi Lars Nyberg, Carl-Johan Lindgren in Arne Berggren so položaje neizvršnih direktorjev slabe banke zasedli 6. marca lani, ko je vlado vodil Janez Janša.
Če bi se vodstvo DUTB zaradi znižanja prejemkov umaknilo, bi Šircelj to obžaloval. "Morda pa je komu celo v interesu, da odstopijo. Vendar ta verjetno ni javen in znan," je še dejal.