Šircelj: Breme obveznosti zavoženih Probanke in Factor banke bomo nosili davkoplačevalci

Šircelj se je danes vprašal, zakaj do ukrepov v primeru omenjenih bank ni prišlo že prej in zakaj smo še nedavno poslušali, da je naš bančni sistem kljub nekaterim težavam popolnoma stabilen. "Nato pa pride ukrep, ki je sicer v skladu z zakoni, vendar pa je le eden od mnogih," je dejal.

Po njegovem mnenju bi bile namreč obveznosti države manjše, če bi se vlada in Banka Slovenije odločili za stečaj bank, v katerem pa depoziti ne bi bili v celoti poplačani. Spomnil je, da so tudi na Cipru depoziti nad 100.000 evrov imeli drugačen položaj od tistih pod to mejo, v primeru Factor banke in Probanke pa temu ne bo tako, saj centralna banka zagotavlja, da so depoziti varni in bodo v celoti izplačani ob dospelosti.

Šircelj, sicer tudi neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank, je opozoril, da do petka glede omenjenih bank niso bili sprejeti nobeni ukrepi, zato se sprašuje, ali bo takšen način reševanja bančnega sistema pravilo tudi za druge banke.

"Postavlja se vprašanje, kakšna je strategija sanacije bančnega sistema, saj ne vemo, koliko bo potrebno za celotno sanacijo. Če tega ne vemo, se je težko vnaprej strinjati z nekim ukrepom," je poudaril. Po njegovem mnenju želi namreč v imenu stabilizacije bančnega sistema mnogo ljudi prenesti breme, ki so ga ustvarile zasebne banke, na davkoplačevalce. Celotno odgovornosti bi, kot je poudaril Šircelj, morali nositi lastniki, nadzorniki in pa vodstvo bank.

S Šircljem se je strinjal tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki je ocenil, da odločitev o nadzorovani likvidaciji Probanke in Factor banke ni korektna. Po njegovem mnenju je namreč vlada na ta način zagotovila pravice določeni privilegirani skupini ljudi, ki zaradi likvidacije ne bodo utrpeli nobene škode.

"Na ta način se ignorira drugi člen ustave, v katerem piše, da je Slovenija socialna in pravna država, saj se bodo bremena razdelila na vse prebivalstvo," je poudaril. Dodal je, da ukrep "socializacije terjatev" ni primeren, v postopku pa po njegovem mnenju manjka analiza stanja bančnega sistema in stanja v posamezni banki ter ugotavljanje odgovornosti za stanje v Probanki in Factor banki.

Probanko in Factor banko od danes, potem ko se je Banka Slovenije v petek odločila za uvedbo postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja, vodita izredni upravi. Banki bosta do konca procesa nemoteno poslovali, depoziti v bankah pa so varni in bodo v celoti izplačani ob dospelosti, zagotavlja centralna banka.

Nadzorovano prenehanje poslovanja v praksi pomeni, da je država Banki Slovenije izdala poroštvo v višini 490 milijonov evrov za Probanko in 540 milijonov evrov za Factor banko, s katerim bo centralna banka lahko v sistemu centralnih bank območja evra črpala neposredno posojilo v skrajni sili in tako zagotavljala likvidnost obema bankama do poplačila vseh vlog.