Ministrica za kulturo Majda Širca je napadla pogodbo v.d. direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja, ki je zanjo sestavljena "neetično, nehigienično in nepošteno". Po njenem se vodstvo javnega zavoda RTV oklepa funkcij in oblasti ter upa zdržati do lokalnih volitev.
Ministrica za kulturo je odgovarjala na poslansko vprašanje Majde Potrata (SD). Ta je opozorila na informacije, ki so se v medijih pojavljale glede pogodbe o zaposlitvi oz. aneksov, ki sta jih sklenila Guzej in tedanji predsednik programskega sveta Stane Granda. Ministrico je vprašala, kako te informacije komentira, kje vidi odgovornost za nastalo situacijo ter kako jo je mogoče razrešiti.Širca je pojasnila, da se ji takšno ravnanje osebno zdi neetično, nehigienično in nepošteno. Opozarja, da gre pri RTVS za neke vrste javno službo, čeprav ne neposredno financirano iz državnega proračuna, kjer bi vlada oziroma pristojno lahko ministrstvo tudi dajalo soglasje ob taki pogodbi.
Na ministrstvu omenjene pogodbe sicer še niso videli, so pa takoj, ko se je informacija pojavila v javnosti, zaprosili za vpogled vanjo ter RTVS pozvali, naj ustrezno ukrepa. Ministrica verjame, da bo pogodbo obravnaval nadzorni svet RTVS ter o ugotovitvah poročal tudi vladi, ki bo lahko podala določeno mnenje.
Čeprav ministrstvo pri takšnih pogodbah ne daje soglasja, pa Širca opozarja na etični vidik tega vprašanja. "Vodstvo RTVS se oklepa funkcij in oblasti, ki naj bi se zgodila vsaj tam nekje do lokalnih volitev, čeprav vemo, da je prišlo vmes že do imenovanja novega generalnega direktorja RTV Slovenija," še ocenjuje ministrica.
Po informacijah, ki so se v medijih pojavile minuli teden, je namreč nekdanji generalni direktor RTVS razkril, da bi bil po pogodbi o zaposlitvi oz. aneksih ob razrešitvi upravičen do 24 plač do 172.000 evrov odpravnine. Po njegovih besedah bi bilo to le v primeru nezakonite razrešitve, zanikal pa je, da bi bila kjer koli v njegovi pogodbi oz. aneksih zapisana odpravnina v višini 72 bruto mesečnih plač, kot so poročali mediji.
Po navedbah časnika Delo namreč dokumentacija, ki so jo pridobili, kaže, da v prvem aneksu k Guzejevi pogodbi, ki sicer res določa odpravnino 24 plač, obstaja tudi odstavek, v katerem je govora o trikratni odpravnini. V omenjenem členu aneksa po navedbah Dela piše: "Če se v sodnem postopku ugotovi nezakonitost razrešitve generalnega direktorja iz krivdnih razlogov, mu je zavod kot pogodbeno kazen dolžan plačati trikratno odpravnino."