Ena od definicij kulture je po njegovih besedah ta, da ni treba vsega povedati. Težava pri Američanih pa je "mogoče" v tem, da je "nekaj v njihovi kulturi", kar jih sili k odprtosti, direktnosti, k temu, da je treba vse povedati. Čeprav, paradoksalno, z lahkoto govorijo o svojih spolnih praksah, a govoriti o plači je zanje skrajno nevljudno.
Včasih je bolje ne vsega povedati, je menil Žižek in hkrati dodal, da je po drugi strani tudi napačno reči, da samo Američani "vse ven dajo", Evropejci pa so bolj zadržani. Tudi Američani imajo "svoje zadržanosti". Kot "razliko v malem" med Evropo in Ameriko je navedel, da v prvi lahko ženska hodi "zgoraj brez", toda spolno orientacijo se pojmuje za obsceno, v drugi pa je popolnoma normalno vse reči, toda videti spolne organe odraslega človeka je nekaj izjemno agresivnega, gnusnega.
Američani so, kot je dejal, "logični idioti", ker "imajo vedno težave vzeti navado samo kot navado, tendirajo jemati stvari dobesedno", medtem ko "smo mi Evropejci bolj navada". Vendar ni tako preprosto. Paradoks je, kot je nadaljeval, v tem, da sama odprtost deluje puritansko pri Američanih, sama zadržanost pa obsceno pri Evropejcih.
Z vidika ameriške neokonservativne liberalne teorije, v kateri je "na grozo Evropejcev trenutek resnice", je razliko definiral takole: Evropejci smo kantovci, Američani so heglovci. Rezultat je, "da ga oboji lomimo", kot veliko vprašanje, ki buri odnos med obema, pa je izpostavil vprašanje Izraela. V opozorilo Evropi je dejal tudi, da se bliža izrednemu stanju, če se bo še naprej "šla izoliranega postmodernega otoka".
Kljub prvotno dani obljubi, da se bo poskušal držati teme, mu to ni v celoti uspelo, saj mu je misel "uhajala" na politiko, sodobni ekonomski red, aktualne razmere v svetu. In kaj meni o novem ameriškem predsedniku? "To bo najboljši konservativni predsednik, kar jih je ZDA imela."
Gostiteljica, ministrica Majda Širca, je v pozdravnem uvodu spomnila, da so se že ob dnevu odprtih vrat 3. decembra lani zavezali, da bodo vrata ministrstva poslej odprta vsaj enkrat mesečno za dialog, javno razpravo in razmislek o marsičem. Po njenih napovedih bo tako v prihodnje mogoče slišati še druge "drzne misli".
Na februarskem srečanju se bodo, kot so povedali za STA, posvetili razmislekom v arhitekturi in prostoru, na marčevskem medijski krajini, vsebine nadaljnjih srečanj pa bodo odvisne od aktualnega kulturnega dogajanja. Povabili bodo "ljudi, ki lahko pomagajo misliti 'dom in svet' in se zmorejo soočati z aktualnimi vprašanji tako slovenskega kot svetovnega miljeja".