Revija Reporter
Slovenija

Širca bi na RTV z veliko žlico

8. dec. 2010 15:49 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Na RTV Slovenija vladata vse večji nemir in nezadovoljstvo! Vse več je namreč tistih, ki ugotavljajo, da se Šircin zakon o RTV (o katerem naj bi odločali v nedeljo na referendumu) v tej ustanovi že uresničuje!

Na RTV Slovenija vladata vse večji nemir in nezadovoljstvo! Vse več je namreč tistih, ki ugotavljajo, da se Šircin zakon o RTV (o katerem naj bi odločali v nedeljo na referendumu) v tej ustanovi že uresničuje!

Zdaj so posegli še po tako imenovani hišni srebrnini, zaradi katere je prav ministrica Širca hotela kriminalizirati in diskvalificirati bivše vodstvo RTV. Protestirajo pa tudi posamezni novinarji.

Potem ko je na torkovi tiskovni konferenci Nina Jerman, predstavnica DNS na TVS, izjavila, da novinarji RTV Šircin, torej Zaresov zakon o RTV podpirajo, so se najprej oglasili iz Združenja novinarjev in publicistov, ki so pojasnili, da v njihovem imenu Jermanova tega ne more trditi.  Zdaj se je pokazalo, da tudi v imenu vseh članov Repovževega Društva novinarjev ne, saj je Jermanova od svojih stanovskih kolegov prejela veliko vprašanj, ali je o njihovem odnosu do zakona o RTV govorila namesto njih in čemu njih same, če so člani DNS, ni nič povprašala. Kakšen mandat je torej Jermanova imela!  Poleg tega je v hiši RTV slišati, da so novinarjem na RTV posamezniki iz koalicije obljubili, da bodo po potrditvi zakona na referendumu dobili za 30 odstotkov višje plače. Podobno se je primerilo leta 1998, ko je ta LDS-opcija  preko svojih komisarjev hodila po RTV in novinarje prepričevala, da naj vstopijo v javni sektor, ker bodo že dan kasneje, ko se bo to zgodilo, imeli 30 odstotkov višje plače. Dobili niso ničesar, so pa pristali v krempljih javnega sektorja LDS oblasti, kar je ta stranka na RTV kadrovsko in programsko dodobra zlorabljala več kot 12 let. Takrat so to stranko predstavljali tudi Gregor Golobič in Majda Širca, ki zdaj navija, da mora RTV iz javnega sektorja, saj so v zakon vgradili »instrumente« (zlasti, ko gre za pristojnosti nadzornega sveta, na kar opozarjajo tudi tuji strokovnjaki!), s pomočjo katerih bodo RTV kadrovsko, vsebinsko in zlasti finančno lahko popolnoma obvladovali in zlorabljali! Celo tako zelo, da njihova opcija na RTV ne bi vladala samo do konca njihove vladavine, ampak vsaj še en mandat.

Ministrica si tudi ne upa povedati, da so na RTV trije sindikati in da sta dva – sindikat kulturno umetniških ustvarjalcev in sindikat radiodifuzije absolutno proti zakonu o RTV. Zakon o RTV je s posebno izjavo zavrnil tudi Svet delavcev RTV SLO.

Med zaposlenimi, tudi delom novinarjev je veliko nezadovoljstvo tudi zaradi izjav Majde Širca, da se bodo v primeru, da bo zakon potrjen na referendumu, v hišo lahko vrnili odlični novinarski kadri, ki so bili iz hiše pod prejšnjim vodstvo izgnani. Marsikdo na RTV se zato sprašuje, ali ima ministrica za kulturo v svojem opisu del in nalog tudi kadrovanje na RTV oziroma, kako to, da prejudicira, kdo se bo vrnil in kdo je bil izgnan. Pod prejšnjim vodstvom iz hiše ni bil izgnan nihče, nihče ni dobil odpovedi pogodbe, šlo pa je za tri osebe na  TV in eno osebo na Radiu Slovenija. Vsi so si poiskali bolje plačane službe. Med 2000 zaposlenimi zato nihče, pa četudi je na oblasti, ne more govoriti o velikem kadrovskem masakru bivšega vodstva. A ministrica Širca že kadruje po hiši in že vnaprej ve, koga bo zaposlila, komu pa bo v imenu oranžnih iz Zaresa pokazala vrata.

Na današnji seji programskega sveta pa je prišlo na dan, da je Šircina dolga roka preko njenega nadzornega sveta zlorabila tudi tako imenovana razvojna sredstva. Nadzorni svet je namreč v programsko-poslovni načrt vgradil finančno konstrukcijo, po kateri  bi 9 milijonov razvojnih sredstev namenili programskim projektom, nekaj več kot 2 milijona evrov za kadrovske zadeve in kar 20 milijonov evrov za investicije. Skupaj naj bi torej iz razvojnih sredstev samo v letu 2011 porabili celo 50 odstotkov vseh razvojnih sredstev iz tako imenovanih delnic Eutelsata, kjer je po zadnjih podatkih 62 milijonov hišne srebrnine, če citiramo ministrico Majdo Širca. Uresničujejo se torej črne napovedi bivšega vodstva, da bo nova koalicijska oblast na RTV to srebrnino olastninila. Bivše vodstvo ni prodalo niti ene same delnice, ampak je to srebrnino varovalo (delnice Eutelsata namreč kar naprej rastejo in dajejo tudi dobre obresti) za primer, ko bi bili časi res hudi in tudi zato, da ne bi bilo treba zviševati prispevka za elektro priključek. Zdaj se bo ta prispevek tudi v skladu s Šircinim zakonom vsako leto poviševal!!

Prav zaradi laži, podtikanj in očitkov ministrice Širce, pa tudi koalicije (glasna je bila tudi Majda Potrata), da je bivše vodstvo RTV tako rekoč razprodajalo to hišno srebrnino, da jo je celo uporabljalo za plače zaposlenih (zdaj se je na to neresnično temo oglasil celo poslanec Zaresa Kek), je Širca v parlamentu poskušala podtakniti sklepe, ki bi kriminalizirali vodstvo RTV in takratni nadzorni svet, a seveda ni bilo mogoče. Zdaj Majda Širca tik pred referendumom preko svojih komisarjev v organih hiše RTV z veliko žlico, v resnici z zajemalko posega po teh delnicah, kar pomeni, da bo – zdaj ko so njeni na oblasti in če bo zakon potrjen, bodo še bolj na oblasti – v dveh letih vsa ta sredstva, vso to srebrnino za težke čase preprosto zapravila. Pri tem tudi ni najbolj jasno, kakšne kakovosti so programski projekti, ki naj bi bili financirani iz tega naslova in za katere nujne, pomembne investicije gre.

Ministrica Majda Širca je tako tik pred referendumom dokazala, da je kovačeva kobila bosa, še huje: da njeni na oblasti lahko z razvojnimi sredstvi delajo kar jih je volja, prejšnjim pa je podtikala, da to počenjajo, čeprav je bila to velika laž. Novi zakon bi tako v polnosti ne samo ideološko  in politično-strankarsko olastninil RTV, ki je v resnici last celotne javnosti v upravljanju zaposlenih, ampak omogoča tudi finančno lastninjenje in okoriščanje. Novi zakon je po prepričanju velikega dela notranje javnosti in strokovnjakov namenjen razgradnji RTV hiše, ki po novem zakonu predstavlja zgolj politični plen, ki si ga je treba ne samo prisvojiti, ampak tudi razdeliti.