V skladu z odredbo Pahorjeve vlade se ta praznik na državni ravni proslavlja vsako peto leto, vmes pa je organizacija proslav prepuščena prekmurskim lokalnim skupnostim.
Letošnjo proslavo ob 98 letnici zgodovinskega dogodka za Prekmurje in Prekmurce ter seveda Slovencev in Slovenije, so pripravili v Puconcih. S prisotnostjo in nagovorom je udeležence počastil tudi PR Borut Pahor, ki ga jeseni čakajo predsedniške volitve, prisoten je bil evropski poslanec Lojze Peterle in seveda poslanec NSI v DZ Jožef Horvat, pobudnik zakona, po katerem je zgodovinski 17. avgust leta 2005 postal slovenski državni praznik.
Umanjkali pa so predstavniki slovenske RKC, čeprav so skoraj vse ključne osebnosti, ki so uresničevale priključitev Prekmurcev matičnemu narodu, bili katoliški duhovniki. Tudi predstavnikov SAZU in ljubljanske Univerze ni bilo videti, čeprav je bil dr. Matija Slavič dva mandata rektor ljubljanske Alme matere. Šlo je pač za lokalno oziroma regionalno prireditev, ampak tudi na njej sta bili prvi dve vrsti sedežev namenjeni obrazom kontinuitete. Enako lahko ugotovimo tudi za govorce. Še tako skrben pregled fotografij udeležencev dogodka razkriva, da se prireditve ni udeležil nekdanji PRS Milan Kučan. Sicer ga ni bilo ne lani, niti predlani.
Se pa Milan Kučan in njegov Forum 21 že intenzivno pripravljata na praznovanje 100 letnice tega zgodovinskega dogodka. Vse kaže, da bo osrednja državna proslava v Murski Soboti, ki je po volji Milana Kučana na zadnjih lokalnih volitvah 2014 z županom dr. Aleksandrom Jevškom in večino v mestnem svetu vnovič postala rdeča.
Lokalni mediji so sicer poročali, da je bilo 13. maja letos v sejni sobi župana dr. Aleksandra Jevška delovno srečanje organizacijskega odbora »obeležitve stote obletnice priključitve Prekmurja matični domovini«. Predsedoval mu bo nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan, člani pa so Marjan Šiftar, bivši šef Kučanovega kabineta, Ernest Ebenšpanger, nekdanji direktor Mure, tesni prijatelj Milana Kučana in član F21, Jevškova svetovalka za kulturo Darja Potočnik, Milan Lovrenčič iz Zveze društev general Maister in generalmajor Alojz Šteiner.
Nikjer ni moč zaslediti ali za imeni »organizacijskega odbora« stoji sklep Vlade ali Ministrstva za kulturo, ob 100 letnici bo namreč državna proslava, stroške zanjo pa bo moral pokriti državni proračun ali gre za samooklicani organizacijski odbor. Bo torej osrednja proslava ob 100 letnici v Murski Soboti in ne v Beltincih, kjer se je takrat 17. avgusta 1919 zbrala več kot 20 tisoč glava množica zavednega slovenskega življa iz Prekmurja? Več kot pošteno do Beltincev in Beltinčanov bi bilo, da se proslava odvije na isti lokaciji kot se je zgodila pred 100 leti, torej v beltinskem parku.
Bila je nedelja, 17.avgust 1919. Urednik Novin Jožef Klekl starejši, duhovnik in narodni buditelj, je tisti dan zapisal: »Deca ste lüblene slovenske matere, slavne Slovenije, štera prebridke skuzé morete točiti. ... Poslüšajte jo, potrta srca, poslüšajte jo vsi mladi i stari, katoličanci i evangeličanci, bogati i soromaki, vsi ste njéni, nad vse vas razprestera svoje materne peroti, zato ka ste vsi njena deca, zato ka ste vsi Slovenci. To ste! ... To veselo vest, glas preradosten tvojega rešenja ti naznanja tvoja slovenska mati, mati Slovenija. Prekjezeroletno robstvo konec jemle. ... Veseli se, dobro slovensko lüdstvo, vüra tvoje slobode je odbila, vernost tvoja je plačo dobila!« Čeprav je misli zapisal v prekmurščini, menim, da so razumljive vsem, čeprav niso prevedene v slovenščino!
Še enkrat o organizacijskem odboru 100 letnice. Dosedanji sestav s Kučanom na čelu bi bil najbolj primeren za obeležitev 100 letnice Prekmurske republike rdečega prekucnika Vilmoša Tkalca, ki je propadla v nekaj dneh, Tkalec pa na varno zbrisal v Avstrijo. V Organizacijskem odboru bi v prvi vrsti morali sedeti predstavniki slovenske RKC.
Zakaj? Zato, ker so v takratnih prelomnih časih največje breme nase prevzeli narodnozavedni katoliški duhovniki, dr. Marija Slavič, Ivan Jerič, dr. Anton Korošec, Jožef Klekl in drugi. V organizacijskem odboru bi morali sedeti tudi predstavniki SAZU in Univerze v Ljubljani. Dr. Matija Slavič je bil dva mandata rektor ljubljanske Alme matere, njegova zasluga je izgradnja NUK-a. Prav bi bilo, da v njem sedijo tudi predstavniki ministerstev za kulturo in šolstvo.
Zlasti slednji so odgovorni, da je mladim generacijam vsebina takratnih zgodovinskih dogajanj povsem tuja. Mladi žal iz učbenikov ne zvedo, kdo je bil dr. Matija Slavič, ne zvedo nič o njegovem bogatem pisateljskem in prevajalskem opusu. Bil je prvi, ki je v slovenski jezik iz hebrejščine prevedel celotno Sveto pismo stare zaveze, ki ga je prevajal nekaj desetletij.
Menda si je organizacijski odbor s Kučanom na čelu zadal nalogo, da ob 100 letnici priključitve Prekmurja matični Sloveniji odkrijejo kip dr. Matiji Slaviču in da bo ena od soboških ulic nosila njegovo ime. Njegov kip bi moral že zdavnaj stati v Ljubljani, tudi kakšni ulici ali trgu bi lahko mestne oblasti nadele ime po tem velikanu slovenske zgodovine.
In če bo maja letos »ustanovljen« organizacijski odbor z Milanom Kučanom na čelu imel vse vajeti v rokah, se bojim, da se bodo Slaviči, Jeriči, Klekli, Korošci, Küzmiči, Ivanociji in drugi domoljubi, ki so si prizadevali, da Prekmurje po skoraj 1000 letih ogrske oblasti postane del slovenske okrogline, leta 2019 od žalosti obračali v grobu.
