Si je Kresalova z odstopom rešila politično kožo
22. avg. 2011 9:13 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017
Odstop Kresalove odobrava velika večina Slovencev, skoraj dve tretjini pa jih menita, da si je z odstopom zagotovila politično preživetje, kaže anketa Dela. Parlamentarne volitve naj bodo še decembra letos oziroma na prvi možni datum, se v anketi zavzema 56,7 odstotka vprašanih. Skoraj tretjina oz. 29,5 odstotka anketiranih pa je za to, da naj vendarle počakamo na redne volitve septembra prihodnje leto, piše današnje Delo.
Odstop Kresalove odobrava velika večina Slovencev, skoraj dve tretjini pa jih menita, da si je z odstopom zagotovila politično preživetje, kaže anketa Dela. Parlamentarne volitve naj bodo še decembra letos oziroma na prvi možni datum, se v anketi zavzema 56,7 odstotka vprašanih. Skoraj tretjina oz. 29,5 odstotka anketiranih pa je za to, da naj vendarle počakamo na redne volitve septembra prihodnje leto, piše današnje Delo.
Medtem ko predčasne volitve nadpovprečno pogosto (76 odstotkov) podpirajo potencialni volivci SDS (večinoma moškega spola), dve tretjini potencialnih volivk oziroma volivcev SD meni, da bi bilo treba počakati na redne volitve. V LDS je tovrstnega volilnega telesa zaznati manj, in sicer 49 odstotkov.S tem, da bi bile volitve v državni zbor januarja prihodnje leto, se strinja najmanj sodelujočih v tokratni anketi Dela - le 2,6 odstotka. Februarja prihodnje leto bi volilo 4,3 odstotka anketiranih, skoraj sedem odstotkov pa jih preprosto ne ve, kdaj naj bi sploh bil najprimernejši datum za parlamentarne volitve.
Velika večina anketiranih (80 odstotkov) podpira idejo, da se politične stranke dogovorijo o fiksnem datumu, ko bi bile izvedene državnozborske in predsedniške volitve hkrati. 72,3 odstotka sodelujočih v anketi predlaga celo reformo slovenskega volilnega sistema, 21,4 odstotka vprašanih pa jih meni, da ta ni potrebna.
Anketirani so pri enem od vprašanj tudi samoiniciativno iskali najprimernejšega kandidata za prihodnjega slovenskega premiera. Medtem ko jih dobra polovica ne ve, kdo bi bil primeren prihodnji predsednik vlade, jih 20,7 odstotka odgovarja, da nobeden. 14,1 odstotka anketiranih meni, da bi bil najprimernejši prihodnji premier Janez Janša. Da bi bil vnovič najprimernejši za to mesto Borut Pahor, pa jih meni le 1,3 odstotka, kaže anketa Dela.
Nepreklicni odstop nekdanje ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, za katerega se je odločila po ugotovitvi Komisije za preprečevanje korupcije, da ravnanje pri najemu prostorov za nacionalni preiskovalni urad ustreza definiciji korupcije, odobrava 82,3 odstotka vprašanih. 10,1 odstotka anketiranih pa meni, da ni ravnala pravilno. 61,6 odstotka anketiranih ocenjuje, da Kresalova po odstopu lahko politično preživi, nasprotno jih meni 32,6 odstotka.
Telefonsko anketo je za uredništvo Dela opravil Delo Stik. Anketiranje je potekalo 16. in 17. avgusta na vzorcu 400 polnoletnih državljanov.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke