Slovenija je še enkrat več zamudila priložnost, da svetu dokaže, da ji je vendarle mar za človekove pravice. Pretekli teden bi lahko na zasedanju Sveta OZN za človekove pravice (SČP) v Ženevi zaradi množičnih in sistemskih kršitev človekovih pravic okrcala Savdsko Arabijo, države Bližnjega vzhoda z Jordanijo na čelu (princ Zeid Raad Al Hussein je namreč visoki komisar ZN za človekove pravice) pa povprašala, katero deklaracijo o človekovih pravicah spoštujejo: ali tisto, ki jo je sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1948, ali pač Deklaracijo o človekovih pravicah v islamu, ki temelji na šariji in so jo ministri Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) podpisali leta 1990. Zgodilo se ni nič od tega, iz sporočila za javnost je bilo razvidno, da se je državna sekretarka ministrstva za zunanje zadeve Dragoljuba Benčina prijateljsko kramljala s kršilci človekovih pravic.

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so se konkretnim odgovorom kakopak diplomatsko izognili. Zanimalo nas je namreč, zakaj ni problematizirala kršitve človekovih pravic v Savdski Arabiji in kje se kršijo človekove pravice v Ukrajini, princa Zeida Raada al Huseina vprašala, kako je s človekovimi pravicami v njegovi Jordaniji, ali problematizirala lanskoletnega imenovanja veleposlanika Faisala bin Hassana Trada (Savdska Arabija) za predsednika odbora petih neodvisnih strokovnjakov v ZN odboru za človekove pravice. Slednje je bilo lani označeno za prvovrstni škandal.

Na MZZ so dejali, da so obravnavali samo človekove pravice v državah, ki so bile na dnevnem redu. Poleg omenjenih treh še v Demokratični ljudski republiki Koreji, Eritreji, Iranu, Burmi/Mjanmaru, zasedenih palestinskih ozemljih, Burundiju, Srednjeafriški republiki, Slonokoščeni obali, Haitiju in Maliju. Na imenovanje veleposlanika Faisala bin Hassana Trada niso imeli vpliva, saj so ga izbrale države azijske regionalne skupine. »Skupini je veleposlanik predsedoval na podlagi rotacije in le za del obdobja,« pravijo na MZZ. O srečanju z Zeidom Raadom al Husseinom pa, da se je Benčinova z njim pogovarjala o migracijah. »Visoki komisar funkcijo opravlja v osebnem svojstvu in ne kot predstavnik države, iz katere izhaja. Na predlog generalnega sekretarja OZN ga imenuje Generalna skupščina,« dodajajo na MZZ.

Skratka, zasedanje je očitno potekalo zelo birokratko; česar ni na dnevnem redu, o tem ni možno razpravljati. Slovenija z Arabci postopa v rokavicah, kar ni presenetljivo, saj Katarci v Ljubljani gradijo džamijo, Slovenija pa je očitno zastavonoša boja proti domnevni islamofobiji. In človekove pravice gor ali dol, čeprav Arabci ob brutalnih usmrtitvah v svojih državah truplo človeka tudi oskrunijo, saj ga obglavljenega še križajo in javno razstavijo. In ta kazen te lahko doleti že zaradi kritiziranja muslimanskega monarha ali šejka. Tak servilni odnos Slovenije do držav Bližnjega vzhoda je žalitev zdrave pameti in teptanje vrednot, iz katerih izhaja evropska civilizacija.