Šefic: Nekatere osebe, ki naj bi jim omejevali dostop do azila, sploh niso prišle v Slovenijo

Da trditev, da v Sloveniji ni mogoče zaprositi za mednarodno zaščito, ne drži, po njegovih besedah dokazujejo podatki, da je v prvi polovici julija pri nas za mednarodno zaščito zaprosilo 159 ljudi. Kot je pojasnil, so vsi tujci, ki izrazijo namero, da bodo vložili prošnjo za azil, nastanjeni v azilni dom.

"Resnica pa je, da veliko teh oseb v izjemno kratkem času zapusti azilni dom, pogosto niti ne oddajo prošnje in gredo v nekatere druge države," je zatrdil Šefic. Kot je dodal, so v tem primeru tujci brez urejenega statusa in jih policija, ko jih prestreže, na podlagi veljavnih sporazumov vrne v državo, iz katere so prišli. Teh primerov je v Sloveniji veliko, kar po besedah državnega sekretarja nakazuje tudi na zlorabo instituta mednarodne zaščite.

Sicer pa tako na ministrstvu kot policiji ves čas pozorno spremljajo izvajanje nalog policije na meji in ugotavljajo, če se spoštuje zakonitost in varovanje človekovih pravic, je še dejal državni sekretar. Tako so v zadnjem mesecu in pol dobili nekaj konkretnih namigov o kršenju pravic nekaterim osebam. Po trenutnih ugotovitvah pa po njegovih besedah kaže, da "nekatere osebe, ki se navajajo kot osebe, ki jim ni bil omogočen dostop do mednarodne zaščite, sploh nikoli niso bile v Sloveniji".

Po njegovih besedah se je treba zavedati, da so "ti ljudje, ki jih vodijo sprovajalci, zelo dobro inštruirani". Kot je dejal, ne morejo z gotovostjo trditi, a tudi ne izključiti možnosti, da so nekatere njihove izjave "ustrezno usmerjane". Tako kot organizatorji nelegalnih prehodov beguncem povejo, kje morajo prečkati mejo, jim povedo tudi, kakšno izjavo morajo podati, meni Šefic.

Razlog za izrazito povečanje števila ljudi, ki so bili junija vrnjeni na Hrvaško, pa je po njegovih besedah v tem, da je bilo maja in junija tudi bistveno višje število oseb, ki so prestopile mejo. Poleg tega jih je veliko prekinilo postopke in zapustilo azilni dom. Drugi razlog pa je po njegovih besedah v tem, da je tudi Hrvaška začela polno izvajati bilateralni sporazum o vračanju.

Omenjeni sporazum, za katerega nevladne organizacije zahtevajo, da ga slovenske oblasti odpovedo, pa je po njegovih besedah eden od temeljev za učinkovito izvajanje nalog policije.

Ta sicer pri izvajanju svojih postopkov v celoti in vedno upošteva pravice tujcev, tudi ko govorimo o pravici do mednarodne zaščite, je še zatrdil Šefic. Kot je dodal, policija ob velikem pritisku in bistveno povečanem številu ilegalnih prehodov meje svoje naloge izvaja strokovno in zakonito.

Državni sekretar se je odzval na poročili nevladnih organizacij Amnesty International Slovenije in Pravno-informacijski center (PIC). Na podlagi pričevanj posameznih iskalcev azila v BiH so namreč ugotovili, da so slovenske oblasti omejevale dostop do azila in izvajale prisilna vračanja.

Šefic je še napovedal, da bodo poročili temeljito preučili.