Ob zmagi Donalda Trumpa se zdi, kot, da bi »levi« mediji, tudi v Sloveniji, komaj zdaj odkrili t. i. »družbena omrežja« in vpliv, ki ga ima razpršena, ljudska modrost. Nenadoma ni več dovolj imeti v lasti (ali pod uredniškim vplivom) televizijskih in radijskih postaj, časopisov in filtriranih ali celo naročenih »pisem bralcev«. Tviter in facebook sta z zmago Trumpa postala domača pojma tudi zunaj kroga njunih uporabnikov, čeprav je že Obama svojo kampanjo Da, zmoremo (Yes, we can) gradil tudi na družbenih omrežjih.
Facebook in tviter sta politiko le vrnila tja, kamor je sodila še v času rimskih forumov, med ljudi. Slovenija v marsičem zaostaja, a upanje, da bo internet »spremenil svet«, je prisotno tudi pri nas že od njegove uvedbe. Naslednje leto so v Sloveniji predsedniške volitve. Pričakujem, da bodo kandidati in kandidatke svoje privržence, nasprotnike in konkurence v volilni tekmi nagovarjali tudi po družbenih omrežjih. Brez klasične predvolilne kampanje seveda ne bo šlo. Hitro se pozablja, da je Donald Trump nagovarjal množice tudi na predvolilnih shodih. Volitve se še vedno dobi (ali izgublja) s trdim delom, z ekipo prostovoljcev in plačanih oglasov.
Nastop na družbenih omrežjih lahko le potrdi ali ovrže vprašanje, ali je kandidat/kandidatka resen, v kaj zares verjame, za kaj se zares zavzema in kakšen ima zares odnos do volivcev in volivk, ne glede na njihovo politično usmerjenost. Danes je jasno, da bi predvolilna kampanja, ki bi ignorirala javni kibernastop, to je po družbenih omrežjih, imela resno, za kandidata/kandidatko verjetno usodno pomanjkljivost. Toda najbrž je res tudi, da še ni čas, ko bi bilo mogoče volitve dobiti izključno z nastopom in delovanjem na družbenih omrežjih.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU
