Vodilni na Pošti Slovenije bodo moral vrniti preveč izplačane plače v skupnem znesku 43.000 evrov, danes piše časnik Delo, ki se sklicuje na zanesljive vire v omenjeni družbi. Na Pošti Slovenije informacij niso ne potrdili ne zanikali, jih je pa za Delo delno potrdil predsednik nadzornega sveta Klemen Grošelj.
Informacije o previsoko izplačanih plačah poslovodstva državne družbe so se prvič pojavile septembra lani, a je generalni direktor Aleš Hauc obtožbe vselej zanikal. Zdaj naj bi Hauc po informacijah Dela najverjetneje moral vrniti 15.000 evrov preveč izplačane plače, njegov namestnik Igor Marinič in član poslovodstva Vinko Filipič pa po 14.000 evrov.Na Pošti Slovenije zadeve ne želijo komentirati, saj pravijo, da je družba sicer v 100-odstotni lasti države, vendar je gospodarska družba zasebnega prava. "Zato in zaradi varstva osebnih podatkov vam v skladu z določili zakona o varstvu osebnih podatkov podrobnejših podatkov glede plač ne moremo posredovati," odgovarjajo iz službe za odnose z javnostjo.
Prvi nadzornik Grošelj pa je za Delo dejal, da s podrobnimi zneski plačnih presežkov še ni seznanjen, potrdil pa je, da bo vodstvo preplačane mesečne prihodke najverjetneje vračalo. Pri tem je opozoril, da si pravniki niso enotni, ali avtentična razlaga zakona, ki je bila sprejeta pred meseci, velja retrogradno in torej zahteva vračilo morebiti preplačanih mesečnih dohodkov. Ima pa vodstvo Pošte menda tudi možnost ustavne pritožbe, še piše Delo.
Do nejasnosti okoli višine plač poslovodstva Pošte Slovenije je prišlo zaradi t. i. Lahovnikovega zakona in modela izračuna plač, v katerem so na Pošti Slovenije uporabili navadno povprečje bruto plač v skupini, namesto ponderiranega, ki vključuje tudi število zaposlenih. Prvo povprečje je izračunalo višjo osnovno plačo za Hauca ter posledično za Mariniča in Filipiča, drugo pa nižjo.
Vodstvo Pošte se je odločilo za prvi model in pozneje pridobilo mnenji inštitutov za gospodarsko pravo (IGP) ter za ekonomsko in korporativno upravljanje (IECG), ki sta potrdila zakonitost izračuna.
Državni zbor pa je v začetku februarja sprejel avtentično razlago člena Lahovnikovega zakona, ki opredeljuje način izračuna osnovnega plačila poslovodstev v državnih družbah. Ker ta za izračun navaja model, po katerem se pri povprečju bruto plač v skupini upošteva tudi število zaposlenih, je bilo treba na Pošti Slovenije ponovno proučiti po trditvah vodilnih sicer povsem nesporno izračunane plače vodstva, še piše Delo. Po podatkih omenjenega časnika je ena izmed odvetniških družb zadevo proučila in ugotovila, da bo presežek plač treba vrniti.