Predsednik komisije Robert Šumi je poudaril, da komisija ne zmore preprečevati korupcije popolnoma sama, zato je nujno, da vsi "dosledno izvajamo svoje pristojnosti in skupaj sodelujemo, da trend obrnemo navzgor".
V komisiji so navedli, da vodijo kar nekaj projektov in aktivnosti na tem področju, predvsem pa so izpostavili prenovo resolucije o preprečevanju korupcije in dolgoročni projekt Integriteta: skupni cilj generacij, prek katerega so v zadnjih desetih mesecih zabeležili pet pravnomočno ugotovljenih kršitev nasprotja interesov.
Pri preiskavi korupcije bo po njihovih ocenah pomagal tudi novosprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev, načrtujejo pa tudi raziskavo o podkupovanju javnih uslužbencev v Sloveniji.
Ob tem pa na komisiji opozarjajo, da potrebujejo predvsem sodelovanje. Vlada in javni uslužbenci naj tako upoštevajo priporočila KPK, ne pa da se z njimi samo strinjajo, s tem pa bodo vodili z zgledom, je še dodal Šumi.
Slovenija je v lanskem letu na indeksu zaznave korupcije (CPI) ponovno nazadovala in dosegla zgodovinsko dno, so ugotovili v Transparency International. Lani je država nazadovala za eno točko in se s 56 točkami uvrstila na enako mesto kot Italija, Gruzija in Češka, in sicer na 41. mesto.
Šef KPK Šumi poziva k dejanjem: Treba je prevetriti zakonodajo in določiti sankcije za kršitelje
Rekordno nizka ocena Slovenije na indeksu zaznave korupcije (CPI) kaže na to, da je čas za spremembe, preiti je treba od besed k dejanjem, so v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) komentirali poročilo nevladne organizacije Transparency International. V KPK poudarjajo, da je treba prevetriti zakonodajo in določiti sankcije za kršitelje.