AfD je tako EU postavila petletni ultimat. Če ga EU ne bo izpolnila, bo stranka, če bo imela v rokah vzvode politične moči v Nemčiji, začela s postopkom izstopa Nemčije iz EU.
V ultimatu, ki ga mora EU izpolniti do maja 2024, AfD tudi zahteva razpustitev Evropskega parlamenta in njegovo nadomestitev z največ 100-članskim odborom. Odbornike ne bi več izbirali na evropskih volitvah, ampak bi jih imenovali nacionalni parlamenti.
V primeru, da se bodo ti načrti uresničili, bi bilo konec visokih plač za evroposlance, tudi za slovenske evroposlance, Slovenija pa bi namesto osmih evroposlanskih sedežev dobila največ enega delegata, ki bi ga v Državnem zboru imenovala vladajoča koalicija.
Po podatkih na spletni strani evropskega parlamenta znaša mesečna plača evroposlanca 8.611 evrov. Po plačilu EU davkov in dajatev za zavarovanje dobi evroposlanec vsak mesec 6.710 evrov. Od tega zneska je potrebno plačati še slovenski davek, tako da na koncu pristane poslancem v žepu okoli pet tisoč evrov.
Zaradi visokih plač in drugih finančnih ugodnosti (kot so na primer sredstva za asistente) je seveda sedež v Evropskem parlamentu zelo zaželen cilj številnih slovenskih politikov. A če bo AfD kdaj prišla na krmilo oblasti, bo te poslanske zlate jame v Strasbourgu in Bruslju za vedno konec.
Se bodo morali slovenski evroposlanci posloviti od visokih plač?
Nemška stranka AfD je pred dnevi predstavila osnutek programa pred evropskimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo maja letos.