SDS za referendum o nastanitvah migrantov

Poslanska skupina SDS predlaga, naj se posvetovalni referendum izvede na celotnem območju države. DZ odlok o razpisu posvetovalnega referenduma sprejme z navadno večino glasov poslancev, je na današnji novinarski konferenci pojasnil poslanec SDS Vinko Gorenak. Podpore svojemu predlogu v poslanskih skupinah za zdaj, kot pravi, še niso iskali.

Po morebitnem glasovanju o referendumu bi šele lahko bil sprejet zakon oz. spremembe zakona, v tem primeru najverjetneje zakona o mednarodni zaščiti, je pojasnil poslanec. DZ bo sicer prav danes opravil tretjo obravnavo omenjenega zakona oz. ga predvidoma potrdil.

V letu 2014 je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 385 oseb, lani 277, januarja letos 17. Trenutno pa je v državi nastanjenih 324 prosilcev za azil.

Gorenak je spomnil, da so državljani glede nastanitve prosilcev za azil razdeljeni, vlada pa po njegovem mnenju uspešno prikriva tudi stroške glede prosilcev za azil. "Zato je prav, da vladajoča koalicija prisluhne tistim, ki so jo postavili na oblast," je prepričan.

SDS bi se torej pri državljanih posvetovala o tem, da število prosilcev za azil omejijo z zakonom, kar pa po Gorenakovih besedah ni tako kot v nekaterih drugih državah, ki prosilcev za azil sploh ne sprejemajo. Položaj glede tega je v Evropi zelo različen. Po Gorenakovih ocenah predlog SDS na eni strani omogoča najvišjo stopnjo demokracije, na drugi strani pa ne prepoveduje sprejemanja prosilcev za azil.

Poslanec verjame, da bo DZ tak odlok sprejel in bo referendum razpisan, ob čemer je zatrdil, da ne gre za referendum o človekovih pravicah, kakršen je nedopusten v skladu z 90. členom ustave. Poudaril je, da SDS predlaga posvetovalni referendum v skladu s 26. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi.

Tudi sam pričakuje, da bo večina ocenila, da gre za nabiranje političnih točk. A zanj in za SDS je po njegovih besedah glede tega položaj jasen. "Ljudje naj odločajo o vprašanjih, pri katerih vladajoča politika pripravlja rešitve, ki so po našem mnenju v nasprotju z večinskim mnenjem državljanov," je povedal Gorenak.

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi sicer določa, da DZ lahko lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Posvetovalni referendum lahko razpiše na celotnem območju države ali na določenem ožjem območju, kadar vprašanje zadeva samo prebivalce tega ožjega območja. DZ na izid posvetovalnega referenduma ni vezan.

Zadnji posvetovalni referendum na ravni države je potekal leta 2008, ko so se državljani izrekali o ustanovitvi pokrajin. Leta 2003 pa so se volivci na posvetovalnem referendumu izrekli za vstop Slovenije v EU in Nato. Ostali posvetovalni referendumi doslej so bili lokalnega značaja.